4.4.2009

Uradni list Evropske unije

C 82/19

Tožba, vložena 4. februarja 2009 – Komisija Evropskih skupnosti proti Irski

(Zadeva C-50/09)

(2009/C 82/35)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: P. Oliver, C. Clyne, J.-B. Laignelot, zastopniki)

Tožena stranka: Irska

Predlogi tožeče stranke

Sodišče naj

—	razglasi, da s tem, da ni prenesla člena 3 Direktive Sveta 85/337/EGS (1) o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, kot je bila spremenjena;

—	s tem, da ni zagotovila popolnega izpolnjevanja zahtev iz členov 2, 3 in 4 te direktive pri projektih, kjer imajo pristojnost odločanja tako irski organi za načrtovanje kot tudi Agencija za zaščito okolja;

—	s tem, da je izključila rušilna dela iz področja uporabe njene zakonodaje, ki prenaša to direktivo, Irska ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

—	Irski naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Opustitev prenosa člena 3 te direktive

Komisija priznava, da se sekcija 173 predpisov o prostorskem načrtovanju in razvoju iz leta 2000 (Planning and Development Regulations 2000), ki od organov za načrtovanje zahteva, da upoštevajo izjavo o vplivih na okolje in informacije, ki pridejo od svetovalcev, nanaša na obveznost iz člena 8 te direktive, da upoštevajo informacije, zbrane v skladu s členi 5, 6 in 7 te direktive. Po mnenju Komisije se sekcija 173 ne ujema s širšo obveznostjo iz člena 3 te direktive, v skladu s katero je treba zagotoviti, da presoja vplivov na okolje (PVO) opredeli, opiše in oceni vse zadeve, na katere se ta določba nanaša.

Tudi glede členov 94, 108 in 111 in Priloga 6 k predpisom o prostorskem načrtovanju in razvoju iz leta 2001 (Planning and Development Regulations 2001) ima Komisija naslednje opazke. Člen 94 v povezavi s Seznamom 6.2(b) opredeli informacije, ki jih mora vsebovati izjava o vplivih na okolje. To je napotek glede informacij, ki jih mora nosilec projekta priskrbeti v skladu s členom 5 te direktive; zato je to potrebno razlikovati od PVO, ki je splošen proces presoje. Člena 108 in 111 od organov za načrtovanje zahtevata, da proučijo primernost izjave o vplivih na okolje. Komisija meni, da se te določbe nanašajo na člen 5 te direktive, a niso nadomestek za prenos člena 3 te direktive. Informacije, ki jih mora priskrbeti nosilec projekta, so le del PVO in določbe, ki obravnavajo takšne informacije niso nadomestek za obveznost, ki je določena v členu 3.

Opustitev zahteve za pravo sodelovanje med organi

Čeprav Komisija načeloma ne nasprotuje večstopenjskemu sprejemanju odločitev ali odgovornosti za sprejemanje odločitev za isti projekt, ki je razdeljen med različne nosilce odločanja, pa ima pomisleke glede natančnega načina, kako so urejene obveznosti različnih nosilcev odločanja. Po mnenju Komisije irska zakonodaja ne vsebuje nobene obveznosti za nosilce odločanja, da učinkovito sodelujejo med seboj in je zato v nasprotju s členi 2, 3 in 4 te direktive.

Neuporaba direktive za rušilna dela

Komisija je mnenja, da se mora, če so izpolnjeni ostali pogoji, določeni v direktivi, izvesti PVO za rušilna dela. Irska je skušala izvzeti skoraj vsa rušilna dela s predpisi o prostorskem načrtovanju in razvoju iz leta 2001 (Priloga 2, Del I, Razred 50). Po trditvah Komisije je to očitno v nasprotju z direktivo.

(1) UL L 175, str. 40.