1. Ugovor nezakonitosti – Uveljavljanje v postopku (incidenter)
(člen 230, četrti odstavek, ES; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2009/30, člen 1(8))
2. Približevanje zakonodaj – Goriva – Direktiva 2009/30
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2009/30, člen 1(8))
3. Približevanje zakonodaj – Goriva – Direktiva 2009/30
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2009/30, člen 1(8))
4. Približevanje zakonodaj – Goriva – Direktiva 2009/30
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2009/30, člen 1(8))
1. Za proizvajalca trikarbonil metil ciklopentadienil mangana (MMT) ni mogoče šteti, da je brez vsakega dvoma „posamično“ prizadet v smislu člena 230, četrti odstavek, ES, s členom 1(8) Direktive 2009/30 o spremembah Direktive 98/70/ES glede specifikacij motornega bencina, dizelskega goriva in plinskega olja ter o uvedbi mehanizma za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter o spremembi Direktive 1999/32 glede specifikacij goriva, ki ga uporabljajo plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o razveljavitvi Direktive 93/12, ki omejuje vsebnost dodatka MMT v gorivih, ker se ta člen 1(8) ne nanaša posebej nanj, temveč ga zadeva samo zaradi objektivnega statusa proizvajalca tega dodatka, tako kot zadeva kateri koli drugi gospodarski subjekt, ki je zdaj v enakem položaju ali bi se lahko znašel v njem. Možnost, da se bolj ali manj natančno opredeli število ali celo identiteta pravnih subjektov, za katere se ta ukrep uporablja, nikakor ne pomeni, da je treba šteti, da jih ta ukrep zadeva posamično, če ni sporno, da se ta uporaba izvaja na podlagi pravno ali dejansko objektivnega položaja, ki je določen v zadevnem aktu. Zato tak proizvajalec ni nedvomno upravičen zahtevati razveljavitve prej navedenega člena 1(8) na podlagi člena 230 ES in lahko v okviru tožbe, vložene v skladu z nacionalnim pravom, upravičeno uveljavlja neveljavnost te določbe, čeprav ni vložil tožbe za njeno razveljavitev pred sodiščem Skupnosti v roku, določenem v členu 230 ES.
(Glej točke 20 in od 23 do 25.)
2. Na tehnično kompleksnem področju, ki se stalno razvija, kot je področje dodatkov za goriva, ima zakonodajalec Unije široko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, zlasti glede presoje zelo zapletenih znanstvenih in tehničnih dejstev za določitev narave in obsega ukrepov, ki jih sprejme, zaradi česar se mora nadzor sodišča Skupnosti omejiti na obravnavo, ali se pri izvajanju takega pooblastila ni zgodila očitna napaka ali zloraba pooblastila, oziroma tudi na to, ali zakonodajalec ni očitno prekoračil svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku. V tem okviru sodišče Skupnosti ne sme s svojo presojo znanstvenih in tehničnih dejstev nadomestiti presoje zakonodajalca, ki mu je Pogodba podelila to nalogo. Ta široka diskrecijska pravica zakonodajalca Unije, ki implicira omejen sodni nadzor njenega izvajanja, pa ne velja izključno le glede narave in obsega predpisov, ki jih je treba sprejeti, ampak delno tudi glede ugotavljanja osnovnih podatkov. Vendar tak sodni nadzor, čeprav ima omejen obseg, zahteva, da institucije Skupnosti, ki so avtorice zadevnega akta, lahko Sodišču izkažejo, da je bil akt sprejet z dejanskim izvajanjem njihove diskrecijske pravice, ki predpostavlja upoštevanje vseh upoštevnih podatkov in okoliščin položaja, ki ga ta akt ureja.
Torej v primeru, v katerem je Odbor Parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane v zakonodajnem postopku sprejemanja Direktive 2009/30 o spremembah Direktive 98/70 glede specifikacij motornega bencina, dizelskega goriva in plinskega olja ter o uvedbi mehanizma za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter o spremembi Direktive 1999/32 glede specifikacij goriva, ki ga uporabljajo plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o razveljavitvi Direktive 93/12 organiziral splošne in posebne delavnice ter v katerem je iz spisa razvidno, da so Parlament, Svet in Komisija za izvajanje svoje diskrecijske pravice upoštevali razpoložljive znanstvene podatke, ki se nanašajo tako na učinke trikarbonil metil ciklopentadienil mangana (MMT) na zdravje ljudi kakor na okolje ter njegov vpliv na vozila, Parlament in Svet s tem, da sta v členu 1(8) Direktive 2009/30 določila omejitev za vsebnost MMT v gorivih, nista storila očitne napake pri presoji.
(Glej točke 28, 33, 34, 36, 41 in 42.)
3. Člen 1(8) Direktive 2009/30 o spremembah Direktive 98/70 glede specifikacij motornega bencina, dizelskega goriva in plinskega olja ter o uvedbi mehanizma za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter o spremembi Direktive 1999/32 glede specifikacij goriva, ki ga uporabljajo plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o razveljavitvi Direktive 93/12 s tem, da je z njim v Direktivo 98/70 vstavljen člen 8a(2) in da omejuje vsebnost trikarbonil metil ciklopentadienil mangana (MMT) v gorivih, ni neveljaven iz razloga kršitve previdnostnega načela ali načela sorazmernosti niti iz razloga kršitve načela enakega obravnavanja ali načela pravne varnosti.
Glede sodnega nadzora nad spoštovanjem načela sorazmernosti je treba namreč zakonodajalcu Unije priznati široko diskrecijsko pravico na področju, ki vključuje politične, gospodarske in socialne odločitve, na katerem je dolžan opraviti kompleksno presojo. Na zakonitost ukrepa, sprejetega na tem področju, glede na cilj, ki ga pristojne institucije želijo doseči, lahko vpliva samo očitna neprimernost takega ukrepa. V zvezi s tem določitev omejitve za vsebnost MMT v gorivih, ki tako omogoča zmanjšanje količin te snovi, ki bi lahko škodovala zdravju, ni očitno neprimerna za dosego ciljev varstva zdravja in okolja, ki jim sledi zakonodajalec Unije. Poleg tega glede na tveganja za zdravje in škodovanje motorjem vozil ter težave pri razvijanju preskusnih metod omejevalni ukrep, kot je omejitev za vsebnost MMT v gorivih, ne presega tega, kar je nujno za dosego ciljev Direktive 2009/30.
Dalje, kar zadeva previdnostno načelo, to načelo, kadar se pokaže, da zaradi nezadostnih, neprepričljivih ali nenatančnih rezultatov opravljenih študij ni mogoče z gotovostjo ugotoviti obstoja nevarnosti ali njenega obsega, pri čemer pa verjetnost dejanske škode za javno zdravje, če bi se nevarnost izkazala za utemeljeno, upravičuje sprejetje restriktivnih ukrepov, če niso diskriminatorni in če so objektivni. Vendar omejitev za vsebnost MMT v gorivih, ki je naložena s členom 1(8) Direktive 2009/30 ni diskriminatorna, ker se uporablja za celotno Unijo ter za vse proizvajalce in uvoznike MMT. Poleg tega se glede na nejasnosti, ki se nanašajo tako na škodo, povzročeno z uporabo MMT, kakor na nevarnost za uporabnika MMT, določitev omejitev za vsebnost MMT v gorivih, da bi se zagotovila visoka raven varstva zdravja in okolja, ne zdi očitno nesorazmerna glede na gospodarske interese proizvajalcev MMT.
Dalje, kar zadeva načelo enakega obravnavanja, se drugi kovinski dodatki na osnovi mangana, ki niso zajeti z omejitvijo za MMT, v Uniji niso niti uporabljali niti niso bili vanjo uvoženi. Iz tega izhaja, da MMT ni v primerljivem položaju z drugimi kovinskimi dodatki na osnovi mangana in da zakonodajalec Unije zato ni bil dolžan določiti omejitev za te dodatke.
Nazadnje, ni mogoče ugotoviti nobene kršitve načela pravne varnosti, ker v besedilu člena 8a(2) Direktive 98/70 ni dvoumnosti o povezavi med omejitvijo za vsebnost MMT v gorivih in razvojem preskusnih metodologij.
(Glej točke 46, 50, 55, 61, 63, 68, 69, od 75 do 77, 82 in 83.)
4. S sprejetjem člena 1(8) Direktive 2009/30 o spremembah Direktive 98/70 glede specifikacij motornega bencina, dizelskega goriva in plinskega olja ter o uvedbi mehanizma za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter o spremembi Direktive 1999/32 glede specifikacij goriva, ki ga uporabljajo plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o razveljavitvi Direktive 93/12 v delu, v katerem v Direktivo 98/70 vstavlja člen 8a(4), (5) in (6), in nalaga označevanje goriv, ki vsebujejo kovinske dodatke, zakonodajalec Unije nikakor ni storil očitne napake pri presoji. Namen obveznosti označevanja je namreč varstvo potrošnikov, ki je v skladu s členom 153 ES cilj Unije. Tega je treba uresničevati s spodbujanjem pravic potrošnikov do obveščenosti. Pritrditev jasno vidne oznake z besedilom „Vsebuje kovinske dodatke“ je ustrezno sredstvo za uresničevanje tega cilja. Poleg tega je označevanje potrebno le za prodajo goriva, ki vsebuje kovinske dodatke, in ne za prodajo MMT kot dodatka, in ni verjetno, da bi se breme proizvajalcev in distributerjev goriv znatno povečalo, saj se prodaja malo goriva, ki vsebuje take dodatke. Zato ta obveznost označevanja ne pomeni očitno neustrezne obveznosti za uresničitev cilja varstva potrošnika iz Direktive 2009/30.
(Glej točke 88, 89 in od 94 do 96.)