1. Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Pristojnost nacionalnega sodišča
(člen 267 PDEU)
2. Okolje – Celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja – Direktiva 2008/1 – Pogoji za izdajo dovoljenja za obratovanje industrijskega obrata – Obveznost, da države članice med pogoje za izdajo tega dovoljenja vključijo nacionalne zgornje meje emisij SO 2 in NO x , ki jih določa Direktiva 2001/81 – Neobstoj
(Direktiva Sveta 96/61, kakor je bila kodificirana z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2008/1, člen 9(1), (3) in (4))
3. Okolje – Onesnaževanje zraka – Direktiva 2001/81 – Nacionalne zgornje meje emisij za nekatera onesnaževala zraka – Obveznost držav članic, da se v prehodnem obdobju vzdržijo sprejetja ukrepov
(člen 4(3) PEU; člen 288, tretji odstavek, PDEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/81, člen 4)
4. Okolje – Onesnaževanje zraka – Direktiva 2001/81 – Nacionalne zgornje meje emisij za nekatera onesnaževala zraka – Obveznost držav članic, da se v prehodnem obdobju vzdržijo sprejetja ukrepov
(člen 4(3) PEU; člen 288, tretji odstavek, PDEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/81, člen 4)
5. Okolje – Onesnaževanje zraka – Direktiva 2001/81 – Nacionalne zgornje meje emisij za nekatera onesnaževala zraka – Obveznost ravnanja držav članic v prehodnem obdobju
(člen 288, tretji odstavek, PDEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/81, členi 4, 6, 7(1) in (2) ter 8(1) in (2))
6. Okolje – Onesnaževanje zraka – Direktiva 2001/81 – Nacionalne zgornje meje emisij za nekatera onesnaževala zraka – Obveznosti držav članic v prehodnem obdobju
(člen 288, tretji odstavek, PDEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/81, člen 4)
7. Okolje – Onesnaževanje zraka – Direktiva 2001/81 – Neposredni učinek v prehodnem obdobju
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/81, člena 4 in 6)
1. V postopku, določenem v členu 267 PDEU, ki temelji na jasni ločitvi nalog med nacionalnimi sodišči in Sodiščem, je zgolj nacionalno sodišče pristojno za ugotavljanje in presojo dejanskega stanja spora o glavni stvari ter za razlago in uporabo nacionalnega prava. Prav tako le nacionalno sodišče, ki odloča o sporu in mora prevzeti odgovornost za sodno odločitev, ob upoštevanju posebnosti zadeve presoja tako nujnost kakor ustreznost vprašanj, ki jih predloži Sodišču. Zato je Sodišče, kadar se predložena vprašanja nanašajo na razlago prava Unije, načeloma dolžno odločati.
(Glej točko 47.)
2. Člen 9(1), (3) in (4) Direktive Sveta 96/61 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja v njeni prvotni različici in v različici, ki je bila kodificirana z Direktivo 2008/1, je treba razlagati tako, da države članice pri izdaji okoljskega dovoljenja za gradnjo in obratovanje industrijskega obrata niso dolžne med pogoje za izdajo tega dovoljenja vključiti nacionalnih zgornjih mej emisij SO 2 in NO x , ki jih določa Direktiva 2001/81 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka, vendar morajo pri tem spoštovati obveznosti iz te direktive, da v okviru nacionalnih programov sprejmejo ali predvidijo sklop ustreznih in skladnih politik in ukrepov, s katerimi je mogoče najpozneje do konca leta 2010 zmanjšati emisije zlasti teh onesnaževal na količine, ki ne presegajo zgornjih mej, navedenih v Prilogi I k tej direktivi.
(Glej točko 76 in točko 1 izreka.)
3. Za prehodno obdobje od 27. novembra 2002 do 31. decembra 2010, določeno v členu 4 Direktive 2001/81 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka, člen 4(3) PEU, člen 288, tretji odstavek, PDEU in Direktiva 2001/81 določajo, da se morajo države članice vzdržati sprejetja ukrepov, s katerimi bi lahko bili resno ogroženi cilji, ki jih določa ta direktiva.
(Glej točke 78, 79 in 91 ter točko 2 izreka.)
4. V prehodnem obdobju od 27. novembra 2002 do 31. decembra 2010, določenem v členu 4 Direktive 2001/81 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka, to, da države članice sprejmejo poseben ukrep, ki se nanaša na en sam vir emisije SO 2 in NO x , samo po sebi ne more učinkovito ogroziti uresničitve cilja, ki ga določa ta direktiva. Naloga nacionalnega sodišča je, da v vsakem posameznem primeru izdaje okoljskega dovoljenja za gradnjo in obratovanje industrijskega obrata preveri, ali je to podano.
(Glej točke od 80 do 83 in 91 ter točko 2 izreka.)
5. Za prehodno obdobje od 27. novembra 2002 do 31. decembra 2010, določeno v členu 4 Direktive 2001/81 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka, člen 288, tretji odstavek, PDEU in členi 6, 7(1) in (2) ter 8(1) in (2) Direktive 2001/81 državam članicam po eni strani nalagajo, da izdelajo, in če je treba, dopolnijo in revidirajo nacionalne programe postopnega zmanjšanja emisij SO 2 in NO x , ki jih morajo dati na voljo javnosti in ustreznim organizacijam v obliki jasnih, razumljivih in lahko dostopnih informacij ter jih predložiti Komisiji v predpisanem roku, po drugi strani pa, da izdelajo in letno dopolnjujejo nacionalne katastre teh emisij in projekcije emisij za leto 2010, ki jih morajo predložiti Komisiji in Evropski agenciji za okolje v predpisanem roku.
(Glej točki 87 in 91 ter točko 2 izreka.)
6. V prehodnem obdobju od 27. novembra 2002 do 31. decembra 2010, določenem v členu 4 Direktive 2001/81 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka, člen 288, tretji odstavek, PDEU in sama Direktiva 2001/81 državam članicam ne nalagata obveznosti, da zavrnejo ali omejijo izdajo okoljskih dovoljenj za gradnjo in obratovanje industrijskih obratov niti da sprejmejo posebne kompenzacijske ukrepe za vsako izdano dovoljenje te vrste, in to tudi če so nacionalne zgornje meje emisij SO 2 in NO x presežene ali obstaja nevarnost, da bodo presežene.
(Glej točki 90 in 91 ter točko 2 izreka.)
7. Člen 4 Direktive 2001/81 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka ni brezpogojna in dovolj natančna določba, da bi se posamezniki lahko nanjo sklicevali pred nacionalnimi sodišči pred 31. decembrom 2010.
Nasprotno pa so s členom 6 Direktive 2001/81 posameznikom, ki imajo neposreden interes, podeljene pravice, na katere se lahko sklicujejo pred nacionalnimi sodišči, da bi dosegli, da države članice v prehodnem obdobju od 27. novembra 2002 do 31. decembra 2010 v okviru nacionalnih programov sprejmejo ali predvidijo sklop ustreznih in skladnih politik in ukrepov, s katerimi je mogoče zmanjšati emisije zadevnih onesnaževal, tako da se najpozneje do konca leta 2010 doseže položaj, ki je v skladu z nacionalnimi zgornjimi mejami iz Priloge I k navedeni direktivi, in da dajo za to izdelane programe na voljo javnosti in ustreznim organizacijam, kot so okoljske organizacije, v obliki informacij, ki so jasne, razumljive in lahko dostopne.
(Glej točke od 98 do 104 in točko 3 izreka.)