1. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična družba in hčerinske družbe – Gospodarski subjekt – Merila presoje
(člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
2. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična družba in hčerinske družbe – Gospodarski subjekt – Merila presoje
(člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
3. Postopek – Obrazložitev sodb – Obseg
(Statut Sodišča Evropske unije, člen 36)
4. Pritožba – Razlogi – Napačna uporaba prava
(člen 225 ES; Statut Sodišča Evropske unije, člen 58, prvi odstavek)
1. V posebnem primeru, v katerem je matična družba lastnica 100 % kapitala hčerinske družbe, ki je kršila pravila Unije o konkurenci, lahko ta matična družba po eni strani odločilno vpliva na ravnanje te hčerinske družbe, po drugi strani pa obstaja izpodbojna domneva, da dejansko odločilno vpliva na ravnanje svoje hčerinske družbe. V teh okoliščinah za domnevo, da matična družba odločilno vpliva na poslovno politiko hčerinske, zadostuje, da Komisija dokaže, da je ves kapital hčerinske družbe v lasti matične. Nato lahko Komisija matično družbo šteje za solidarno odgovorno za plačilo globe, naložene njeni hčerinski družbi, razen če matična družba, ki mora to domnevo izpodbiti, ne predloži zadostnih dokazov, da njena hčerinska družba na trgu ravna samostojno.
Ta domneva – glede na to, da je izpodbojna – ne pomeni, da je matična družba, ki je lastnica celotnega osnovnega kapitala hčerinske družbe, avtomatično odgovorna, saj bi bilo to v nasprotju z načelom subjektivne odgovornosti, na katerem temelji konkurenčno pravo Unije. Za izpodbitje te domneve mora matična družba sodišču Unije v presojo predložiti vse dokaze v zvezi z organizacijskimi, gospodarskimi in pravnimi povezavami med njo in njeno hčerinsko družbo, s katerimi lahko dokaže, da nista enoten gospodarski subjekt.
(Glej točke 39, 40 in od 50 do 52.)
2. Solidarna odgovornost holdinške družbe za kršitve konkurenčnega prava Unije, ki jih je storila hčerinska družba iz njene skupine, v katere osnovnem kapitalu ta holdinška družba ni neposredno udeležena, se lahko vzpostavi, če holdinška družba odločilno vpliva na hčerinsko, tudi če nanjo vpliva le posredno prek vmesne družbe. Tako je zlasti, če hčerinska družba glede na to vmesno družbo o svojem ravnanju na trgu ne odloča samostojno, vmesna družba pa na trgu tudi ne deluje samostojno, temveč v bistvu izvaja navodila, ki ji jih daje holdinška družba. V takem položaju so namreč holdinška družba, vmesna družba in hčerinska družba del istega gospodarskega subjekta in so torej eno samo podjetje v smislu konkurenčnega prava Unije.
V posebnem primeru, v katerem ima holdinška družba v lasti 100 % kapitala vmesne družbe, ki ima sama v lasti 100 % kapitala hčerinske družbe iz njene skupine, ta hčerinska družba pa je kršila pravila konkurenčnega prava Unije, obstaja izpodbojna domneva, da ta holdinška družba odločilno vpliva na ravnanja vmesne družbe in posredno – prek vmesne družbe – tudi na ravnanje hčerinske. Zato Komisija v tem posebnem primeru lahko odloči, da je holdinška družba solidarno odgovorna za plačilo globe, ki je naložena hčerinski družbi iz skupine, razen če holdinška družba ne izpodbije te domneve tako, da dokaže, da bodisi vmesno podjetje bodisi hčerinska družba na trgu ravna samostojno.
(Glej točke od 86 do 89.)
3. Obrazložitev sodbe mora jasno in nedvoumno izražati sklepanje Splošnega sodišča, tako da se zainteresirane stranke lahko seznanijo z utemeljitvijo sprejete odločbe in da Sodišče opravi sodni nadzor.
Sodba, v kateri Splošno sodišče postavi zgolj načelno trditev, ne da bi jasno in nedvoumno navedlo razloge, ki so ga pripeljali do sklepa, in ne navede razlogov, na katerih temelji to sklepanje, je pomanjkljivo obrazložena.
(Glej točke 59, 61 in 62.)
4. Splošno sodišče nepravilno uporabi pravo, če v okviru preučitve ravnanja hčerinske družbe, ki je kršila pravila konkurenčnega prava Unije, ne opravi vsebinske presoje dokazov, ki so bili predloženi, zato da bi se dokazalo, da je hčerinska družba glede na matično družbo poslovno samostojna, in zavrne argumente tožečih strank zgolj z navedbo sodne prakse. Ker je Splošno sodišče v skladu s to sodno prakso dolžno preučiti vsak dokaz, ki se nanaša na organizacijske, gospodarske in pravne povezave med matično in hčerinsko družbo, s katerim bi bilo mogoče dokazati, da je hčerinska družba v razmerju do matične ravnala samostojno in da torej ti družbi nista enoten gospodarski subjekt, je njegova naloga, da obravnava in konkretno presodi dokaze – ki so jih tožeče stranke predložile, da bi dokazale samostojnost hčerinske družbe pri izvajanju njene poslovne politike – zato da bi preverilo, ali je Komisija storila napako pri presoji s tem, da je menila, da s temi dokazi ni mogoče dokazati, da ta hčerinska družba in njena matična družba nista en gospodarski subjekt.
Tako preverjanje je bilo še toliko nujnejše, ker samostojnost hčerinske družbe pri izvajanju svoje poslovne politike spada med upoštevne okoliščine, na podlagi katerih lahko tožeče stranke izpodbijejo domnevo, da je matična družba odločilno vplivala na ravnanje hčerinske, narava in pomembnost teh okoliščin pa se lahko spreminjata glede na značilnosti vsakega posameznega primera.
(Glej točke od 75 do 78.)