Carinska unija – Nastanek in izterjava carinskega dolga – Sporočilo dolžniku o znesku dajatev po poteku roka treh let od dneva nastanka carinskega dolga
(Uredba Sveta št. 2913/92, člen 221(3) in (4))
Člen 221(3) in (4) Uredbe št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2700/2000, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, na podlagi katere zastaralni rok, če carinska dajatev ni plačana zaradi kaznivega dejanja, začne teči z dnem pravnomočnosti sklepa ali sodbe, izdane v kazenskem postopku.
V zvezi s tem je tako najprej treba ugotoviti, da člen 221(4) carinskega zakonika ne določa nobenega zastaralnega roka niti zadržanja ali pretrganja zastaranja. Člen 221(4) carinskega zakonika pa s tem, da velja zgolj s sklicevanjem na „pogoje, opredeljene z veljavnimi določbami“, za ureditev zastaranja carinskega dolga, če je ta posledica dejanja, ki ga je bilo takrat, ko se je zgodilo, mogoče kazensko preganjati, napotuje na nacionalno pravo.
(Glej točke od 33 do 36 in izrek.)