1. Mednarodni sporazumi – Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru – Prosti pretok kapitala – Enak pravni pomen, kot ga imajo določbe prava Skupnosti
(člen 63 PDEU; Sporazum EGP, člen 40 in Priloga XII)
2. Mednarodni sporazumi – Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru – Prosti pretok kapitala – Omejitve – Davčna zakonodaja – Davek na tržno vrednost nepremičnin pravnih oseb
(Sporazum EGP, člen 40)
1. Eden od glavnih ciljev Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) je kar najbolj uresničiti prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala v celotnem EGP, tako da se notranji trg z ozemlja Unije razširi na države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA). V tem smislu ima več določb navedenega sporazuma namen zagotoviti karseda enotno razlago tega sporazuma za celotni EGP. Pri tem na enotno razlago določb Sporazuma EGP, ki so po vsebini enake določbam Pogodbe DEU, v državah članicah pazi Sodišče.
Iz določb člena 40 Sporazuma EGP je razvidno, da so v njih določena pravila, ki prepovedujejo omejitve pretoka kapitala in diskriminacijo v razmerjih med državami pogodbenicami Sporazuma EGP, naj so te članice Unije ali EFTE, enaka pravilom, ki jih pravo Unije določa za razmerja med državami članicami.
Če je torej treba ovire prostega pretoka kapitala med državljani držav pogodbenic Sporazuma EGP presojati glede na njegov člen 40 in Prilogo XII k temu sporazumu, imajo te določbe enak pravni pomen kot po vsebini enake določbe člena 63 PDEU.
(Glej točke od 20 do 22.)
2. Člen 40 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) ne nasprotuje nacionalni ureditvi, po kateri so plačila davka na tržno vrednost nepremičnin na ozemlju države članice Evropske unije oproščene družbe s sedežem v tej državi članici in ki to oprostitev za družbo s sedežem v tretji državi, ki je članica EGP, pogojuje z obstojem konvencije o upravni pomoči, sklenjene med navedeno državo članico in to tretjo državo z namenom boja proti davčnim utajam in izogibanju plačevanju davkov, ali z okoliščino, da na podlagi pogodbe, ki vsebuje klavzulo o prepovedi diskriminacije glede na državljanstvo, te osebe ne morejo biti obdavčene bolj od družb, ki imajo sedež na ozemlju države članice.
Če namreč taka ureditev za pravne osebe pomeni omejitev načela prostega pretoka kapitala, ki je s členom 40 Sporazuma EGP načelno prepovedana tako kot s členom 63 PDEU, se utemeljitve, ki se nanašajo na boj proti davčnim utajam in nujnost ohranitve učinkovitosti davčnega nadzora, presojajo drugače, kadar okvir sodelovanja med pristojnimi organi držav članic, ki je bil določen z Direktivo 77/799 o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposredne obdavčitve, ne obstaja med njimi in pristojnimi organi tretjih držav, to je kadar te niso sklenile dogovora o medsebojni pomoči. V tem primeru lahko država članica načeloma upravičeno zavrne dodelitev take ugodnosti, če se pridobitev podatkov iz te države izkaže za nemogočo, predvsem ker za to tretjo državo ne obstaja obveznost iz konvencije, da mora predložiti podatke.
(Glej točke 29, 41, 44 in 52 ter izrek.)