Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Prometni davki – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Obdavčljive transakcije – Opravljanje storitev za plačilo
(Direktiva Sveta 77/388, člen 2, točka 1)
Člen 2, točka 1, Šeste direktive 77/388 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, kakor je bila spremenjena z Direktivo 95/7, je treba razlagati tako, da to, da družba zaposlenim zagotavlja vrednostne bone, ki jih je pridobila po ceni, ki vključuje davek na dodano vrednost, v zameno za to, da se ti zaposleni odrečejo delu plače v denarju, pomeni opravljanje storitev za plačilo v smislu tega člena.
Obstaja namreč neposredna povezava med zagotavljanjem teh bonov zaposlenim, in delom plačila v denarju, ki so se mu morali ti odreči v zameno za zagotovitev teh bonov, saj se morajo zaposleni, ki so izbrali možnost, da prejmejo bone, namesto da bi prejeli celotno plačo v denarju, v zameno zanje odpovedati delu tega plačila, pri čemer se ta transakcija opravi tako, da se iz skladov zaposlenih, ki so se odločili za to možnost, odtegne poseben znesek. Poleg tega delodajalec dejansko prejema plačilo za zagotavljanje vrednostnih bonov, ki je izraženo v denarju, saj ustreza delu plačila zaposlenih v denarju. Poleg tega breme davka na dodano vrednost za zagotavljanje teh bonov nosijo zaposleni družbe, ki jih prejmejo, saj znesek, s katerim se zagotovijo ti boni in se odtegne od plače zaposlenih, zajema ceno bonov in celoten davek na dodano vrednost, ki se nanje nanaša.
(Glej točke od 29 do 32 in 35 ter izrek.)