|
12.11.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 331/3 |
Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 22. septembra 2011 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) – Združeno kraljestvo) – Budějovický Budvar, národní podnik proti Anheuser-Busch, Inc.
(Zadeva C-482/09) (1)
(Znamke - Direktiva 89/104/EGS - Člen 9(1) - Pojem „dopustitev“ - Omejitev kot posledica dopustitve - Začetek teka roka za omejitev - Pogoji, potrebni za začetek teka roka za omejitev - Člen 4(1)(a) - Registracija dveh enakih znamk, ki označujeta enako blago - Funkcije znamke - Poštena sočasna uporaba)
2011/C 331/04
Jezik postopka: angleščina
Predložitveno sodišče
Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division)
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Budějovický Budvar, národní podnik
Tožena stranka: Anheuser-Busch, Inc.
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) – Razlaga členov 4(1)(a) in 9(1) Direktive 89/104/EGS: Prva Direktiva Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL L 40, str. 1) – Omejitev kot posledica dopustitve – Pojem „dopustitev“ – Pojem Skupnosti? – Možnost uporabe nacionalnega prava na tem področju, vključno s pravili v zvezi s pošteno sočasno uporabo dveh enakih znamk
Izrek
|
1. |
Dopustitev v smislu člena 9(1) Prve Direktive Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (89/104/EGS) je pojem prava Unije in ni mogoče šteti, da je imetnik prejšnje znamke dopustil dolgotrajno in splošno uveljavljeno pošteno uporabo s strani tretje osebe poznejše znamke, enake znamki imetnika, za katero je že dolgo vedel, če ni imel možnosti tej uporabi nasprotovati. |
|
2. |
Registracija prejšnje znamke v zadevni državi članici ni potreben pogoj za začetek teka roka za omejitev iz člena 9(1) Direktive 89/104. Pogoji, potrebni za začetek teka roka za omejitev kot posledico dopustitve, ki jih mora preveriti nacionalno sodišče, so, prvič, registracija poznejše znamke v zadevni državi članici, drugič, dejstvo, da je bila ta znamka registrirana v dobri veri, tretjič, uporaba poznejše znamke s strani njenega imetnika v državi članici, v kateri je bila registrirana, in, četrtič, imetnik prejšnje znamke mora vedeti za registracijo poznejše znamke in njeno uporabo po registraciji. |
|
3. |
Člen 4(1)(a) Direktive 89/104 je treba razlagati tako, da imetnik prejšnje znamke pri dolgotrajni pošteni sočasni uporabi dveh enakih znamk ne more doseči ugotovitve ničnosti poznejše znamke, ki označuje enako blago, če v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, ta uporaba ne vpliva oziroma ne more vplivati na bistveno funkcijo znamke, ki je potrošniku jamčiti za poreklo blaga ali storitve. |