7.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 139/5


Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 17. marca 2011 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour de cassation – Francija) – postopka, ki ju je sprožil Josep Peñarroja Fa

(Združeni zadevi C-372/09 in C-373/09) (1)

(Člen 43 ES - Svoboda ustanavljanja - Člen 49 ES - Svoboda opravljanja storitev - Omejitve - Sodni izvedenci, ki so prevajalci - Izvajanje javne oblasti - Nacionalna zakonodaja, ki naziv sodnega izvedenca omejuje na osebe, vpisane na sezname, ki so jih sestavili nacionalni sodni organi - Utemeljitev - Sorazmernost - Direktiva 2005/36/ES - Pojem „reguliran poklic“)

2011/C 139/07

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour de cassation

Stranka v postopku v glavni stvari

Josep Peñarroja Fa

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Cour de cassation (Francija) – Razlaga členov 43, 45, 49 in 50 ES –Nacionalna zakonodaja, ki naziv sodnega izvedenca omejuje na osebe, vpisane na sezname, ki so jih sestavili nacionalni sodni organi, in s katero se za ta vpis zahteva izpolnjevanje starostnih pogojev ter pogojev usposobljenosti, moralnosti in neodvisnosti, ne da bi se upoštevalo, da so nacionalni sodni organi druge države članice že priznali status izvedenca, in ne da bi vzpostavljeni drugi načini za nadzor navedenih pogojev – Združljivost te ureditve z določbami primarnega prava o svobodi ustanavljanja in svobodi opravljanja storitev

Izrek

1.

Naloga, ki jo strokovnjaku kot sodnemu izvedencu prevajalcu v posameznem primeru zaupa sodišče v okviru spora, o katerem odloča, je opravljanje storitev v smislu člena 50 ES, ki mu zdaj ustreza člen 57 PDEU.

2.

Dejavnosti sodnih izvedencev s področja prevajanja, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, niso dejavnosti, ki so povezane z izvajanjem javne oblasti v smislu člena 45, prvi odstavek, ES, ki mu zdaj ustreza člen 51, prvi odstavek, PDEU.

3.

Člen 49 ES, ki mu zdaj ustreza člen 56 PDEU, nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, v skladu s katero za vpis na nacionalni seznam sodnih izvedencev prevajalcev velja pogoj kvalifikacije, ne da bi bilo zadevnim osebam omogočeno, da se seznanijo z razlogi za odločitev v zvezi z njimi in ne da bi bilo zoper to odločbo na voljo učinkovito pravno sredstvo pred sodiščem, na podlagi katerega bi bilo mogoče preveriti, ali je zakonita zlasti glede spoštovanja zahteve, ki izhaja iz prava Unije, da so bile njihove kvalifikacije, ki so bile pridobljene in priznane v drugih državah članicah, ustrezno upoštevane.

4.

Člen 49 ES, ki mu zdaj ustreza člen 56 PDEU, nasprotuje zahtevi, kakršna je ta iz člena 2 zakona št. 71-498 z dne 29. junija 1971 o sodnih izvedencih, kakor je bil spremenjen z zakonom št. 2004-130 z dne 11. februarja 2004, iz katere izhaja, da nihče ne more biti vpisan na nacionalni seznam sodnih izvedencev kot prevajalec, če ne dokaže, da je bil tri leta zapored vpisan na seznam, ki ga je sestavilo pritožbeno sodišče, če se izkaže, da taka zahteva onemogoča – v okviru preizkusa vloge osebe, ki je zakonito ustanovljena v drugi državi članici in ni dokazala takega vpisa – da se kvalifikacija, ki jo je pridobila ta oseba in je priznana v tej drugi državi članici, ustrezno upošteva za ugotovitev, ali in koliko lahko ta kvalifikacija ustreza usposobljenosti, ki se običajno pričakuje od osebe, ki je bila tri leta zapored vpisana na seznam sodnih izvedencev, ki ga je sestavilo pritožbeno sodišče.

5.

Naloge sodnih izvedencev prevajalcev, ki jih opravijo izvedenci, vpisani na seznam, kakršen je nacionalni seznam sodnih izvedencev, ki ga sestavi Cour de cassation, ne spadajo pod pojem „reguliran poklic“ v smislu člena 3(1)(a) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij.


(1)  UL C 282, 21.11.2009.