Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 3. junija 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Oberlandesgericht Nürnberg – Nemčija) – Coty Prestige Lancaster Group GmbH proti Simex Trading AG

(Zadeva C-127/09) (1)

(Pravo znamk - Uredba (ES) št. 40/94 - Člen 13(1) - Direktiva 89/104/EGS - Člen 7(1) - Izčrpanje pravic imetnika znamke - Pojem „blago, dano na trg“ - Soglasje imetnika - Stekleničke parfuma, označene kot „poskusni vzorec“, ki jih je imetnik znamke dal na voljo pooblaščenemu prodajalcu, ki spada v mrežo selektivne distribucije)

2010/C 209/11

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberlandesgericht Nürnberg

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Coty Prestige Lancaster Group GmbH

Tožena stranka: Simex Trading AG

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Oberlandesgericht Nürnberg – Razlaga člena 13(1) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL L 11, str. 1) in člena 7 Prve Direktive Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL L 40, str. 1) – Izčrpanje pravic iz znamke – Razlaga pojma „proizvod, dan na trg“ – Testni vzorci parfuma, ki imajo na embalaži navedeno opozorilo, da je proizvod namenjen za demonstracije, ne pa za prodajo in da je do nadaljnjega brez prenosa lastninske pravice dan na razpolago prevzemniku

Izrek

V okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, je treba člen 13(1) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti in člen 7(1) Prve direktive Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (89/104/EGS), kakor je bila spremenjena s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992, razlagati tako, da do izčrpanja pravic iz znamke pride le, če se lahko po presoji predložitvenega sodišča sklepa o izrecnem ali implicitnem soglasju imetnika, da se zadevni izdelki, za katere se uveljavlja izčrpanje, dajo na trg v Evropski skupnosti oziroma v Evropskem gospodarskem prostoru.

V okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, v katerih so se posrednikom, ki so v pogodbenem razmerju z imetnikom znamke, prepustili tako imenovani „poskusni vzorci parfumov“ – da bi lahko njihove stranke preizkusile njihovo vsebino, ne da bi bila prenesena lastninska pravica, prodaja pa je bila prepovedana – v katerih imetnik znamke lahko vedno umakne blago in v katerih se predstavitev tega blaga očitno razlikuje od stekleničk parfuma, ki jih imetnik znamke običajno da na voljo navedenim posrednikom, na podlagi tega, da so ti poskusni vzorci stekleničke parfuma, na katerih sta označbi „za predstavitev“ in „ni za prodajo“, ni mogoče sklepati, da obstaja implicitno soglasje imetnika znamke, da se dajo na trg, če ne obstaja nikakršen nasprotni dokaz, kar pa mora presoditi predložitveno sodišče.

(1)  UL C 141, 20.6.2009.