5.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 171/41

—

Razglasitev ničnosti Odločbe Evropske Komisije C(2008)764 konč. z dne 27. februarja 2008 o določitvi dokončnega zneska periodične denarne kazni, naložene Microsoft Corporation z Odločbo št. C(2005) 4420 konč.;

—

podredno odpravi ali zmanjša naloženo periodično denarno kazen;

—

toženi stranki naloži plačilo stroškov.

1.

Komisija se je zmotila, ko je Microsoftu naložila periodično denarno kazen, s katero naj bi ga prisilila, da bi ta uporabljal „razumne“ plačilne pogoje, ne da bi prvo natančneje opredelila kaj je po mnenju Komisije „razumno“, s čimer bi lahko Microsoft vedel kaj mora storiti, da se izogne taki denarni kazni.

2.

Komisija je storila očitno napako pri presoji in kršila člen 253 ES, s tem, ko je ugotovila, da so bile objavljene cene, ki jih je sprejel Microsoft nerazumne in v nasprotju z odločbo iz leta 2004, ne da bi upoštevala dejstva, da (i) so bile te objavljene cene izrecno namenjene olajšanju pogajanj med Microsoftom in možnimi pridobitelji licence in (ii) da je Microsoft ob posvetovanju s Komisijo ustvaril mehanizem v skladu s katerim bi skrbnik pregledal cene, ki jih je predlagal Microsoft, če kateri od možnih pridobiteljev licence ne bi mogel skleniti sporazuma, ki je bil praktično enak mehanizmu, ki ga je ustvarila Komisija sama v primeru NDC Health/IMS Health: Začasne odredbe („IMS Health“) (3). Komisija je storila očitno napako pri presoji tudi s tem, da (i) ni dala zadostne teže dejstvu, da so bile cene, ki jih je določil Microsoft nižje od cen, ki jih je neodvisni izvedenec določil kot razumne (ii) ni dala zadostne teže dejstvu, da so vsi možni pridobitelji licenc sklenili sporazum z Microsoftom in (iii) ni upoštevala dejstva, da pridobitelji licence „brez patenta“ prav tako pridobijo pravice do uporabe Microsoftovih patentov.

3.

Komisija je storila očitno napako pri presoji s tem, ko je od Microsofta zahtevala, da ugotovi, da so njegove poslovne skrivnosti inovacijske glede na test povečanega patentiranja, da bi lahko upravičil naložitev licenčnine za take poslovne skrivnosti. Komisija je prav tako kršila člen 253 ES, s tem ko ni upoštevala številnih argumentov, ki jih je predložil Microsoft na podlagi poročil, ki so jih pripravili patentni izvedenci, ki so kritizirali pristop Komisije.

4.

Komisija je kršila člen 233 ES s tem, da ni sprejela ukrepov potrebnih za izvršitev sodbe v zadevi T-201/04 (4), kolikor so ocenjevalna poročila Komisije, ki jih je pripravil skrbnik, temeljila na dokumentih, ki so bili pridobljeni na podlagi preiskovalnih pooblastil, ki jih je Sodišče prve stopnje razglasilo za protizakonite.

5.

Komisija je Microsoftu zanikala pravico biti slišan, s tem ko mu ni omogočila, da predstavi svoja stališča po koncu referenčnega obdobja za katerega se je Microsoftu naložila kazen, s čimer Microsoftu ni omogočila, da poda mnenje glede upoštevnih vidikov zadeve.

6.

Znesek periodične denarne kazni je pretiran in nesorazmeren. Med ostalimi razlogi Komisija ni upoštevala dejstva, da izpodbijana odločba zgolj ugotavlja, da naj bi bile licenčnine, ki naj bi jih domnevno določil Microsoft pod eno specifično licenco (licenca „brez patenta“) nerazumne in da tako ne oporeka (i) licenčninam, ki naj bi jih Microsoft določil za vso svojo intelektualno lastnino, ki je v celoti vključena v informacijah o interoperabilnost, ki jih mora Microsoft razkriti v skladu s členom 5 odločbe iz leta 2004 ali (ii) popolnost in točnost informacij o interoperabilnosti.