1. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Odškodnina, ki se dodeli kot nadomestilo za razlaščeno premoženje – Izključitev
(člen 87(1) ES)
2. Pravo Unije – Načela – Pravica do obrambe – Uporaba v upravnih postopkih, ki jih vodi Komisija – Preizkus načrtovanih pomoči – Obseg
(člen 88(2) ES)
3. Pomoči, ki jih dodelijo države – Odločba Komisije o uvedbi formalnega postopka preiskave državnega ukrepa – Predmet in obseg postopka
(člen 88(2) ES)
1. Prednosti v smislu člena 87(1) ES so ukrepi – kot so, med drugim, dobava blaga ali storitev pod ugodnejšimi pogoji – ki v različnih oblikah zmanjšujejo finančne obremenitve, ki jih po navadi nosijo podjetja, zato so podobni subvencijam. Nasprotno imajo odškodnine, katerih plačilo bi morebiti bilo naloženo nacionalnim oblastem zaradi povrnitve škode posameznikom, bistveno drugačno pravno naravo in se ne štejejo za pomoč v smislu členov 87 ES in 88 ES.
Vendar pa je treba kot državno pomoč opredeliti podaljšanje ukrepa, s katerim je bila neki družbi odobrena ugodnejša cena za dobavo električne energije kot odškodnina za razlastitev v okviru nacionalizacije elektroenergetskega sektorja, če je bila ugodnejša cena odobrena kot odškodnina za točno določeno obdobje brez možnosti podaljšanja. Poleg tega se ukrep, ki je le eden izmed ugodnejših cenovnih pogojev, namen njegovega podaljšanja pa je, „da bi omogočili razvoj in prestrukturiranje proizvodnje zadevnih podjetij“, ne more šteti za pravno nadaljevanje odškodnine, do katere je bilo podjetje upravičeno po nacionalizaciji.
(Glej točke 49, 52, 55, 63, 65, 75, 77.)
2. Na področju nadzora nad državnimi pomočmi načelo spoštovanja pravice do obrambe zahteva, da se zadevni državi članici omogoči, da v skladu s členom 88(2) ES učinkovito izrazi stališča o pripombah zainteresiranih oseb, na katere namerava Komisija opreti odločbo, če pa država članica ni mogla podati stališč o teh pripombah, jih Komisija ne more uporabiti v svoji odločbi proti njej. Da pa bi taka kršitev pravice do obrambe povzročila ničnost, je treba ugotoviti, da bi bil izid postopka morda drugačen, če take nepravilnosti ne bi bilo.
(Glej točko 115.)
3. Namen formalnega postopka preiskave je, da zainteresiranim osebam omogoči, da se izjavijo, Komisiji pa, da se v celoti seznani z vsemi podatki zadeve, preden sprejme odločbo. Formalni postopek preiskave ne more imeti drugačnega obsega, zlasti pa pred sprejemom končne odločbe ni mogoče dokončno odločiti o nekaterih elementih iz spisa. Poleg tega Komisija niti po določbah o državnih pomočeh niti po sodni praksi ni dolžna zaslišati upravičenca do državnih sredstev o svoji pravni presoji zadevnega ukrepa ali obvestiti zadevno državo članico – in, a fortiori , upravičenca do pomoči – o svojem stališču pred sprejetjem odločbe, če so bile zainteresirane osebe in država članica pozvane k predložitvi svojih pripomb.
(Glej točki 122, 123.)