21.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 44/29

Tožba, vložena 25. novembra 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki

(Zadeva C-512/08)

(2009/C 44/48)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: G. Rozet in E. Traversa, zastopnika)

Tožena stranka: Francoska republika

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovi naj se, da je Francoska republika,

—

s tem da je na podlagi člena R-332-4 Code de la sécurité sociale (zakonik o socialni varnosti) predpisala izdajo predhodnega dovoljenja za povračilo zdravstvenih storitev, ki jih je mogoče dobiti pri zdravniku z lastno ordinacijo in za katere je potrebna težka materialna oprema, navedena v členu R-712-2 Code de la santé publique (zakonik o javnem zdravju),

—

s tem da v členu R-332-4 ali v drugem predpisu francoskega prava ni predvidela možnosti, da se pacientu, zavarovancu francoskega sistema socialne varnosti, odobri dodatno povračilo pod pogoji, predvidenimi v točki 53 sodbe z dne 12. julija 2001 v zadevi Vanbraekel in drugi (C-368/98),

kršila obveznosti iz člena 49 Pogodbe ES;

—

Francoski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija v podporo svoji tožbi navaja dva očitka.

Komisija s prvim očitkom izpodbija zahtevo, ki jo je postavila tožena stranka, po pridobitvi predhodnega dovoljenja, da bi bilo mogoče povrniti določena bolnišnična zdravljenja, opravljena v drugi državi članici. Čeprav bi bilo namreč to zahtevo mogoče upravičiti, ker se nanaša na zdravstvene storitve, opravljene v bolnišnici, za to da bi se zagotovila hkrati zadostna in stalna dostopnost do uravnotežene ponudbe kakovostnih bolnišničnih zdravljenj ter znižanje stroškov, ki jih te povzročajo, pa se zdi nesorazmerna glede nebolnišničnih storitev. Več elementov je primernih za omejitev morebitnega finančnega učinka ukinitve predhodnega dovoljenja, kot je možnost držav članic, da določijo obseg zdravstvenega zavarovanja zavarovancev ali nacionalne pogoje za zagotavljanje storitev, pod pogojem da niso diskriminatorni in da ne omejujejo prostega gibanja oseb.

Komisija z drugim očitkom ugovarja, da v francoskem pravu ni predpisa, ki bi omogočal, da se pacientu, zavarovancu francoskega sistema socialne varnosti, odobri dodatno povračilo pod pogoji, ki so predvideni v točki 53 sodbe z dne 12. julija 2001 v zadevi Vanbraekel in drugi, in sicer povračilo, ki ustreza razliki do zneska, do katerega bi bil upravičen, če bi bil zdravljen v bolnišnici v svoji državi članici. Posledično naj pacienti, zavarovanci navedenega sistema socialne varnosti, ne bi prejeli vseh ugodnosti, ki so jim priznane s členom 49 ES, kot ga razlaga Sodišče.