7.2.2009

Uradni list Evropske unije

C 32/15

Pritožba, ki jo je vložila Claudia Gualtieri 11. novembra 2008 zoper sodbo, razglašeno 10. septembra 2008 v zadevi Gualtieri proti Komisiji, T-284/06

(Zadeva C-485/08 P)

(2009/C 32/25)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnica: Claudia Gualtieri (zastopnika: P. Gualtieri in M. Gualtieri, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnice:

—	zavrne naj se vsakršna drugačna zahteva, ugovor in sklepanje,

—	izdajo naj se najbolj primerne ugotovitvene odločbe,

—	sprejmejo naj se predstavljeni razlogi v zvezi z obravnavanimi različnimi vprašanji in z njimi povezanimi posameznimi končnimi predlogi, na katere se v celoti sklicuje,

—	navedejo naj se pravna načela, da je razmerje med napotenimi nacionalnimi strokovnjaki in Komisijo Evropskih skupnosti zaposlitveno razmerje, ki je primerljivo tistemu začasnih uslužbencev ter da imajo nadomestila, ki so izplačana napotenim nacionalnim strokovnjakom naravo plačila;

—

ugotovi naj se, da morajo biti v skladu s pravom Skupnosti v primeru istovrstno opravljenega dela izplačana istovrstna plačila in da morebitno različno izplačilo porečenim v primerjavi s samskimi ali tistimi, ki dejansko živijo v zunajzakonski skupnosti, predstavlja diskriminacijo v škodo članov družine, ki temelji na zakoniti zakonski zvezi;

—	podrejeno, ugotovi naj se, da se nadomestila iz člena 17 Odločbe o napotenih nacionalnih strokovnjakih dolgujejo pritožnici v celoti od datuma dejanske razveze ali od notifikacije le te sodišču v Bruslju v zvezi s Konvencijo o razvezah;

—

posledično naj se izpodbijana sodba, ki jo je Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti izdalo dne 10. septembra 2008 in ki je bila objavljena naslednjega dne, v celoti ali delno razglasi za nično ter naj se v celoti ali delno ugodi zahtevkom in predlogom, ki so bili predstavljeni na prvi stopnji in v pritožbi, oziroma razglasi naj se, da Sodišče prve stopnje o sporu ponovno odloči in da zadevo ponovno vsebinsko preuči;

—	stroške obeh stopenj sojenja naj se v celoti naloži v plačilo Komisiji Evropskih skupnosti in podrejeno tiste iz sojenja na prvi stopnji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Iz skupka določb, ki urejajo pravni položaj napotenih nacionalnih strokovnjakov uvodoma nedvoumno in jasno izhaja, da povezanost z matično upravo miruje v celotnem obdobju napotitve in da je v tem obdobju nacionalni strokovnjak v celoti vključen v organizacijsko strukturo Komisije, za katero v izključno korist je dolžan opravljati storitve, z jasno posledico, da je njegov pravni položaj (oziroma: subjektiviteta) enak uslužbencem (vsaj začasnim uslužbencem), ki pa so glede delavnih pogojev in z vidika plačila primerljivi s funkcionarji.

Zaradi navedenega razloga in kot to določa člen 141(2) ES (ki pod pojmom plačila vključuje tudi kakršne koli druge prejemke v denarju ali naravi, ki jih delavec iz naslova zaposlitve neposredno ali posredno prejme od svojega delodajalca), določba ki je nadrejena členu 17 Odločbe o napotenih nacionalnih strokovnjakih in kadrovskim predpisom za funkcionarje in druge uslužbence Evropske unije (člen 62(3): „plačilo vključuje osnovno plačo, družinske dodatke in druga nadomestila“), imajo nadomestila napotenim nacionalnim strokovnjakom naravo plačila kot tista primerljiva, ki pripadajo funkcionarjem in uslužbencem.

Zato je treba zagovarjati obstoj splošnega načela prava Skupnosti, da v primeru istovrstno opravljenega dela morajo biti plačila istovrstna, kot to izhaja iz določb členov 14c in naslednjih, Direktive 2000/43/ES (1) z dne 29. junija 2000, Direktive 2000/78/ES (2) z dne 27. novembra 2000, v členih 3(2), 136, 137(i) in 141(1) ES.

Nasprotno, obrazložitev, ki ji je sledilo Sodišče prve stopnje, ima za posledico, da delavca, ki opravljata istovrstno delo, prejmeta različno plačilo, če zakonec enega izmed njiju po aktu o napotitvi že prebiva v Bruslju in povzroči grobo diskriminacijo v škodo članov družine, ki temelji na zakoniti zakonski zvezi, kljub veliki zaščiti, ki ga ima navedeni institut v notranjih in mednarodnih zakonodajah in splošni usmerjenosti k izenačitvi zunajzakonske skupnosti s slednjim, tako v zakonodajah različnih držav članic, kot v samih Kadrovskih predpisih za uslužbence (člen 1(l) in člen 1(2)(c) priloge VII) ter v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice.

Poleg tega, bi se moralo celotno plačilo nadomestila izvršiti vsaj od prenehanja zunajzakonske skupnosti, ker v ureditvi ni nobene sledi o obveznosti sklicevanja na trenutek začetka razmerja, brez upoštevanja njegovih sprememb med samim trajanjem.

Glede ugovora nezakonitosti člena 20 Odločbe o napotenih nacionalnih strokovnjakih v zvezi z členom 241 ES, je pritožnica poudarjala, da so bili pravi in dejanski razlogi v utemeljitev njenih zahtev podrobno postavljeni, tako da se jih je dalo takoj razumeti in da jim zato nasprotna stran ni ugovarjala, ker je bilo jasno, da je bilo sklicevanje na člen 241 usmerjeno k temu, da se doseže izrek v zvezi z zastavljenimi vprašanji, tudi v primeru odločitve v škodo, zaradi prekluzivnosti pritožbe.

Pritožnica se tudi ni sklicevala na razlog kršitve načela varstva zaupanja v pravo in je predlagala spremembo odločitve glede stroškov postopka, ki bi ji morali biti v skladu s členoma 87 in 88 Poslovnika Sodišča prve stopnje v celoti povrnjeni. Nazadnje je opozorila, da je Sodišče prve stopnje s tem, da je tožbo vsebinsko obravnavalo in odločilo o sporu, nedvomno priznalo njeno dopustnost, kateri sedaj ni mogoče oporekati.

Nazadnje se tako predlaga, da Sodišče, glede na navedena pravna načela, da je razmerje med napotenimi nacionalnimi strokovnjaki in Komisijo zaposlitveno razmerje, ki je primerljivo tistemu začasnih uslužbencev ter da imajo nadomestila, ki so izplačana napotenim nacionalnim strokovnjakom naravo plačila, odloči, da morajo biti v skladu s pravom Skupnosti v primeru istovrstno opravljenega dela izplačana istovrstna plačila in da morebitno različno izplačilo poročenim v primerjavi s samskimi ali tistimi, ki dejansko v živijo v zunajzakonski skupnosti, pomeni diskriminacijo v škodo članov družine, ki temelji na zakoniti zakonski zvezi, oziroma podrejeno, da se nadomestila iz člena 17 Odločbe o napotenih nacionalnih strokovnjakih dolgujejo pritožnici v celoti, od datuma dejanske ločitve ali od notifikacije le te sodišču v Bruslju v zvezi s Konvencijo o razvezah.

(1) Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost; UL L 180, 19.7.2000, str. 22.

(2) Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu; UL L 303, 2.12.2000, str. 16.