7.2.2009

Uradni list Evropske unije

C 32/13

Tožba, vložena 4. novembra 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji

(Zadeva C-474/08)

(2009/C 32/21)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Patakia in B. Schima, zastopnika)

Tožena stranka: Kraljevina Belgija

Predlogi tožeče stranke:

—

Ugotovi naj se, da Kraljevina Belgija,

s tem da ni določila, da se lahko primeri zavrnitve dostopa do distribucijskega ali prenosnega omrežja predložijo regulatornemu organu, ki odloča z zavezujočim sklepom v roku dveh mesecev, v skladu s členom 23(5) Direktive 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (1),

s tem da je ukinila določene odločilne elemente za izračun tarif za pristojnosti regulatornega organa, določenih v členu 23(2) Direktive 2003/54/ES,

ni izpolnila obveznosti iz navedene direktive;

—	Kraljevini Belgiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvič, Komisija navaja, da prenos člena 23(5) Direktive 2003/54/ES ni opravljen. Upoštevne določbe belgijskega zakona o organizaciji trga z električno energijo naj bi bile namreč tako splošne, da naj z njimi ne bi bilo mogoče zanesljivo ugotoviti obstoja pravice do individualne pritožbe zoper odločbe o zavrnitvi dostopa do distribucijskega ali prenosnega omrežja za električno energijo. Te določbe naj zlasti ne bi določale natančnih pravil postopka in nobenega roka za odgovor regulatornega organa, v tem primeru Commission nationale de régulation de l'électricité (nacionalna komisija za regulacijo električne energije, v nadaljevanju: CRE).

Drugič, tožeča stranka očita toženi stranki, da je kršila člen 23(2) Direktive 2003/54/ES, s tem da naj bi kralja, namreč organ, ki ni CRE, pooblastila za določitev posebnih pravil o amortizaciji in dobičku v zvezi z investicijami v nacionalnem in evropskem interesu. Ta postopek naj ne bi bil v skladu z zgoraj navedenim členom, ker se zdi, da naj regulatorni organ v teh dveh primerih ne bi imel nobenega vpliva na metodologije, uporabljene za izračun ali določitev tarif prenosa in distribucije.

(1) UL L 176, str. 37.