30.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 223/22

Pritožba, ki jo je vložil Massimo Giannini 29. maja 2008 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (tretji senat), razglašeno 12. marca 2008 v zadevi T-100/04 (Massimo Giannini proti Komisiji)

(Zadeva C-231/08 P)

(2008/C 223/34)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Massimo Giannini (zastopnika: L. Levi in C. Ronzi, odvetnici)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnika:

—

razveljaviti sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 12. marca 2008 v zadevi T-100/04;

—

in zato pritožniku ugoditi glede zahtevkov, ki jih je uveljavljal na prvi stopnji, in tako:

—

razglasiti ničnost odločbe natečajne komisije COM/A/9/01, da se ime pritožnika ne vpiše na rezervni seznam tega natečaja, o čemer je pritožnik bil obveščen z dopisom z dne 11. junija 2003, ter – če je to potrebno – razglasiti ničnost odločbe, s katero je bila zavrnjena zahteva za ponoven preskus, ki jo je vložil pritožnik, o čemer je pritožnik bil obveščen z dopisom z dne 8. julija 2003, in razglasiti ničnost odločbe o zavrnitvi ugovora pritožnika, o čemer je bil slednji obveščen z dopisom z dne 2. decembra 2003;

—

plačati odškodnino in obresti za materialno škodo, ki je izračunana kot razlika med nadomestilom za primer brezposelnosti, ki ga je prejemal po prenehanju pogodbe, na podlagi katere je bil zaposlen kot začasni uslužbenec, in osebnim dohodkom uradnika naziva A 7/4, čemur je po obdobju brezposelnosti treba prišteti znesek plačila uradnika naziva A 7/5, ter za nepremoženjsko škodo, ki je ocenjena na 1 euro;

—

nasprotni stranki naložiti plačilo vseh stroškov, ki so nastali v postopku na prvi stopnji in pritožbenem postopku.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik se v utemeljitev svoje pritožbe v bistvu sklicuje na tri glavne razloge.

S prvim razlogom pritožnik najprej Sodišču prve stopnje očita, da je kršilo pravico do poštenega sojenja, zlasti pa pravico do sojenja v razumnem roku. Od vložitve zadeve pri Sodišču prve stopnje do razglasitve izpodbijanje sodbe so minila štiri leta. Po mnenju pritožnika pa v obravnavanem primeru nobena okoliščina ne opravičuje tolikšnega trajanja. Spis v tej zadevi ni niti posebej obsežen niti pravno zapleten, postopek pa je zanj resnično pomemben.

Z drugim predlogom pritožnik nato uveljavlja, da je Sodišče prve stopnje kršilo člene 4, 27 in 29 Kadrovskih predpisov in ni upoštevalo niti pojma interesa službe niti dolžnosti skrbnega ravnanja, kar bi kot institucija Skupnosti glede začasnih uslužbencev in uradnikov moralo storiti. Pritožnik meni, da je Sodišče prve stopnje glede tega pomešalo vstop med uradnike Skupnosti na podlagi splošnega natečaja za oblikovanje seznama za zaposlitev in nadaljevanje kariere že zaposlenih oseb prek mehanizmov premeščanja in napredovanja, določenih v kadrovskih pravilih.

S tretjim razlogom pritožnik nazadnje uveljavlja, da Sodišče prve stopnje ni upoštevalo dolžnosti obrazložitve sodb in načel prepovedi diskriminacije in spoštovanja pravic obrambe ter da je izkrivilo dokaze, ki so mu bili predloženi v presojo. Ta razlog sestavljajo trije deli.

V prvem delu tretjega razloga pritožnik navaja, da Sodišče prve stopnje ni upoštevalo niti načela prepovedi diskriminacije in dolžnosti obrazložitve niti pravil o dokazovanju, s tem da je menilo, da zaradi okoliščine, da je nekaj kandidatov natečaja poznalo dokument, na katerem je temeljil pisni preskus, ni prišlo do kršitve načela prepovedi diskriminacije, in s tem da od nasprotne stranke ni zahtevalo, naj predloži konkretne dokaze, da ni šlo za diskriminacijo, povezano s to okoliščino.

V drugem delu tega razloga pritožnik uveljavlja kršitev načela prepovedi diskriminacije in izkrivljanja dokazov, ki so bili v presojo predloženi Sodišču prve stopnje, v delu, v katerem je slednje menilo, da je bila sestava natečajne komisije zadosti stalna, da bi zagotovila primerjavo in objektivno ocenjevanje kandidatov, čeprav iz vloge v spisu nasprotno izhaja, da ni bilo zadostne stalnosti v sestavi te natečajne komisije in da nasprotna stranka Sodišču prve stopnje ni posredovala številnih pomembnih podatkov glede dejanskega stanja.

Nazadnje, v tretjem delu tega razloga pritožnik uveljavlja novo kršitev načela prepovedi diskriminacije in pravil o dokazovanju ter kršitev pravic obrambe, kar je povezano z ugotovitvami Sodišča prve stopnje glede nepristranskosti članov natečajne komisije.