1. Postopek – Jezikovna ureditev – Predložitev listin ali dokumentov v jeziku, ki ni jezik postopka – Pogoji dopustnosti
(Poslovnik Sodišča, člen 29(2)(a) in (3))
2. Postopek – Pravnomočnost – Obseg
3. Okolje – Varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov – Direktiva 91/676
(Direktiva Sveta 91/676, člena 4 in 5; Priloga II, A, točke 1, 2, 5 in 6, in Priloga III, odstavek 1, točki 1 in 2)
1. V skladu s členom 29(2)(a) in (3), prvi in drugi pododstavek, Poslovnika Sodišča je treba pisne vloge in priloge k njim vložiti v jeziku postopka. Dokumentom, napisanim v drugem jeziku, mora biti tako priložen prevod v jezik postopka.
Vendar se lahko v skladu s členom 29(3), tretji pododstavek, tega poslovnika v primeru obsežnih listin in dokumentov predloži prevod izvlečkov besedila. Sodišče lahko poleg tega po uradni dolžnosti ali na predlog stranke vedno zahteva popolnejši prevod oziroma prevod celotnega besedila.
Zato iz spisa ni treba izločiti prilog, ki sta bili predloženi ob vložitvi te tožbe v jeziku, ki ni jezik postopka, katerih upoštevni odlomki so bili prevedeni in povzeti v tožbi in katerih prevod v jezik postopka je bil posredovan pozneje na podlagi zahteve sodnega tajništva Sodišča.
(Glej točke 16, 17, 19 in 20.)
2. Načelo pravnomočnosti se uporablja v postopkih zaradi neizpolnitve obveznosti. Vendar se pravnomočnost nanaša samo na dejanska in pravna vprašanja, ki so bila dejansko ali nujno obravnavana v zadevni sodni odločbi. V okviru tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti, vložene proti državi članici, se ta država glede na predhodno sodbo ne more veljavno sklicevati na pravnomočnost, če dejansko stanje in pravni vidik v obeh zadevah v bistvu nista enaka, in to glede na vsebino tožbenih razlogov, ki jih je navedla Komisija.
(Glej točki 27 in 34.)
3. Država članica, ki v nacionalni zakonodaji ne določa obdobij prepovedi vnosa kakršnih koli vrst gnojil v tla, vključno z mineralnimi gnojili; ki določa, da obdobja, v katerih je vnos nekaterih vrst gnojil v tla prepovedan, ne veljajo za travnike; ki pristojnim ministrom podeljuje diskrecijsko pravico, da v izrednih podnebnih razmerah ali pri izrednih dogodkih, ki vplivajo na kmetijo, določijo izjeme od obdobij prepovedi vnosa gnojil v tla; ki glede obstoječih instalacij za skladiščenje živinskih gnojil, ki niso posodobljene, ne določi pravil v zvezi z zmogljivostjo posod za skladiščenje živinskih gnojil, niti ne določi, da mora biti ta zmogljivost večja od tiste, ki je potrebna za skladiščenje med najdaljšim obdobjem, v katerem je vnos v tla na ranljivem območju prepovedan, razen če je mogoče dokazati, da bo kakršna koli količina gnojil, ki presega dejansko zmogljivost skladiščenja, odstranjena na način, ki ne bo škodoval okolju; ki na strmih pobočjih prepoveduje le vnos organskih gnojil v tla, ne da bi v to prepoved vključila tudi mineralna gnojila in ki ne določa pravil o postopkih za vnos v tla, vključno s pogostostjo in enakomernostjo vnosa mineralnih in živinskih gnojil, pri katerih bo izguba hranil v vodo ostala na sprejemljivi ravni, ne izpolnjuje obveznosti iz členov 4 in 5 Direktive 91/676 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov v povezavi s Prilogo II, A, točke 1, 2, 5 in 6, ter Prilogo III, odstavek 1, točki 1 in 2, k tej direktivi.
(Glej točke 54, 55, 58, 60, od 62 do 66, 68, 70 in 71 ter izrek.)