Zadeva C-508/08

Evropska komisija

proti

Republiki Malti

„Neizpolnitev obveznosti države – Svoboda zagotavljanja prevoza v pomorskem prometu – Uredba (EGS) št. 3577/92 – Člena 1 in 4 – Storitve kabotaže v državi članici – Obveznost sklepanja pogodb o gospodarski javni službi na nediskriminatorni podlagi – Sklenitev ekskluzivne pogodbe brez predhodnega javnega razpisa pred dnem pristopa države članice k Uniji“

Povzetek sodbe

1.        Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Predmet spora – Sprememba med postopkom – Prepoved

2.        Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Tožba za ugotovitev neizpolnitve obveznosti države članice zaradi ravnanja pred dnem njenega pristopa k Uniji – Uredba št. 3577/92 – Podpis pogodbe o gospodarski javni službi pomorske kabotaže brez predhodnega javnega razpisa

(Uredba Sveta št. 3577/92, člena 1 in 4)

1.        Iz člena 38(1)(c) Poslovnika Sodišča in sodne prakse v zvezi s to določbo je razvidno, da je treba v vsaki tožbi navesti predmet spora in kratek povzetek tožbenih razlogov ter da morajo biti te navedbe dovolj jasne in natančne, da toženi stranki omogočajo pripravo obrambe in Sodišču nadzor. Iz tega izhaja, da morajo biti dejanske in pravne okoliščine, na katerih tožba temelji, skladno in razumljivo razvidne iz besedila tožbe in da morajo biti tožbeni predlogi izraženi nedvoumno, da se prepreči, da bi Sodišče odločilo ultra petita ali da o nekem očitku ne bi odločilo.

Ker je mogoče tako iz besedila obrazloženega mnenja kot iz tožbenih predlogov Komisije nedvoumno razbrati, da je neizpolnitev obveznosti zadevne države članice iz Uredbe št. 3577/92 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu med državami članicami (pomorska kabotaža), ki jo zatrjuje Komisija, posledica podpisa pogodbe o gospodarski javni službi pomorske kabotaže brez predhodnega javnega razpisa, potem trditev v repliki in na obravnavi, da navedena država od dne svojega pristopa k Uniji ni izpolnjevala obveznosti na podlagi te uredbe, ne ustreza tožbenim predlogom. Sodišče zato o taki trditvi, po proučitvi njene utemeljenosti, ne more odločiti, ne da bi odločalo ultra petita.

(Glej točke 12 in od 15 do 19.)

2.        Tožba za ugotovitev, da država članica ni izpolnila obveznosti na podlagi Uredbe št. 3577/92 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu med državami članicami (pomorska kabotaža), ker je 16. aprila 2004 podpisala pogodbo o gospodarski javni službi pomorske kabotaže brez predhodnega javnega razpisa, je lahko uspešna le, če je navedena uredba tudi pred dnem pristopa te države članice, in sicer 1. majem 2004, tej državi nalagala spoštovanje določenih obveznosti. Take obveznosti bi pomenile, da države v obdobju, preden je zanje mogoče uporabljati Uredbo št. 3577/92, ne bi smele skleniti pogodbe o gospodarski javni službi na način, ki ni v skladu s členoma 1 in 4 te uredbe.

Ker Komisija tožbenih razlogov, navedenih v utemeljitev tožbe, nikakor ni oprla na morebiten obstoj takih obveznosti, s tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti ne more uspeti.

(Glej točke od 20 do 22.)







SODBA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 28. oktobra 2010(*)

„Neizpolnitev obveznosti države – Svoboda zagotavljanja prevoza v pomorskem prometu – Uredba (EGS) št. 3577/92 – Člena 1 in 4 – Storitve kabotaže v državi članici – Obveznost sklepanja pogodb o gospodarski javni službi na nediskriminatorni podlagi – Sklenitev ekskluzivne pogodbe brez predhodnega javnega razpisa pred dnem pristopa države članice k Uniji“

V zadevi C‑508/08,

zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene 20. novembra 2008,

Evropska komisija, ki jo zastopata J. Aquilina in K. Simonsson, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožeča stranka,

proti

Republiki Malti, ki jo zastopajo S. Camilleri, L. Spiteri in A. Fenech, zastopniki,

tožena stranka,

SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi J. N. Cunha Rodrigues, predsednik senata, A. Arabadžiev, U. Lõhmus (poročevalec), A. Ó Caoimh, sodniki, in P. Lindh, sodnica,

generalna pravobranilka: E. Sharpston,

sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 11. maja 2010,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 1. julija 2010

izreka naslednjo

Sodbo

1        Komisija Evropskih skupnosti Sodišču s tožbo predlaga, naj ugotovi, da Republika Malta s tem, da je 16. aprila 2004 z družbo Gozo Channel Co. Ltd (v nadaljevanju: GCCL) brez predhodne izvedbe javnega razpisa podpisala ekskluzivno pogodbo o gospodarski javni službi, ni izpolnila svojih obveznosti iz Uredbe Sveta (EGS) št. 3577/92 z dne 7. decembra 1992 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu med državami članicami (pomorska kabotaža) (UL L 364, str. 7), zlasti iz njenih členov 1 in 4.

 Pravni okvir

 Akt o pristopu

2        Člen 2 Akta o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL 2003, L 236, str. 33, v nadaljevanju: Akt o pristopu) določa:

„Od dne pristopa so določbe izvirnih pogodb in aktov, ki so jih institucije in Evropska centralna banka sprejele pred pristopom, zavezujoče za nove države članice in se uporabljajo v teh državah pod pogoji, ki jih določajo omenjene pogodbe in ta akt.“

 Uredba št. 3577/92

3        Člen 1(1) Uredbe št. 3577/92 določa:

„Od 1. januarja 1993 se svoboda zagotavljanja prevozov v pomorskem prometu v državah članicah (pomorska kabotaža) uporablja za ladjarje Skupnosti, katerih ladje so registrirane v državi članici ali plujejo pod zastavo države članice pod pogojem, da te ladje izpolnjujejo vse pogoje za izvajanje kabotaže v tej državi članici, vključno z ladjami, registriranimi v ladijskem registru Euros, takoj ko bo Svet ta ladijski register odobril.“

4        Člen 4(1) te uredbe določa:

„Država članica lahko sklene pogodbe o gospodarski javni službi ali naloži obveznosti gospodarske javne službe kot pogoj za zagotavljanje pomorske kabotaže ladijskim prevoznikom, ki sodelujejo v rednih prevozih na otoke, z otokov in med otoki.

Kadar koli država članica sklene pogodbo o gospodarski javni službi ali naloži obveznosti gospodarske javne službe, to stori na nediskriminatorni podlagi za vse ladjarje Skupnosti.“

 Dejansko stanje in predhodni postopek

5        Republika Malta je v okviru pogajanj o svojem pristopu k Evropski uniji 26. oktobra 2001 sprejela skupno stališče (Konferenca o pristopu k Evropski uniji – Malta – doc. 20766/01 CONF‑M 80/01) o poglavju v zvezi s prometno politiko. V tem skupnem stališču je navedeno, da „EU ugotavlja, da namerava Malta do 30. junija 2002 skleniti izrecni pogodbi o obveznostih gospodarske javne službe z družbo Sea Malta Co. Ltd. in [z družbo GCCL] za dobo petih let in da se bodo po prenehanju teh pogodb izvedli postopki javnega razpisa v skladu z upoštevnimi določbami acquis communautaire“.

6        Republika Malta je z dopisom z dne 7. marca 2005 v odgovor na zahtevo za informacije, ki jo je nanjo naslovila Komisija, potrdila, da je malteška vlada 16. aprila 2004 z družbama GCCL in Sea Malta Co. Ltd sklenila ekskluzivni šestletni pogodbi o obveznosti gospodarske javne službe, ki zajema opravljanje storitev v pomorskem prometu med otokoma Malta in Gozo.

7        Komisija se je tako odločila, da začne postopek na podlagi člena 226 ES. Ta institucija je z uradnim opominom z dne 10. aprila 2006 opozorila, da navedeni pogodbi, za kateri ni bil izveden javni razpis, nista skladni s pravom Skupnosti, ker, prvič, nista bili sklenjeni v okviru nediskriminatornega postopka in, drugič, ni bila dokazana niti njuna nujnost niti njuna sorazmernost.

8        Republika Malta je 12. junija 2006 odgovorila na ta uradni opomin.

9        Ker Komisija s tem odgovorom ni bila zadovoljna, je 15. decembra 2006 izdala obrazloženo mnenje, s katerim je potrdila, da Republika Malta s tem, da je 16. aprila 2004 brez predhodnega javnega razpisa z družbo GCCL podpisala ekskluzivno pogodbo za zagotovitev storitev v pomorskem prometu med otokoma Malta in Gozo, ni izpolnila svojih obveznosti iz Uredbe št. 3577/92, zlasti iz njenih členov 1 in 4. Komisija je to državo članico pozvala, naj v roku dveh mesecev od dne prejema tega obrazloženega mnenja sprejme ukrepe, potrebne za uskladitev z njim.

10      Republika Malta je na navedeno obrazloženo mnenje odgovorila z dopisom z dne 15. junija 2008, v katerem je Komisijo obvestila, da so se priprave za izvedbo javnega razpisa za storitve v pomorskem prometu med otokoma Malta in Gozo začele, tako da naj bi se ta javni razpis izvedel najpozneje oktobra 2008.

11      V teh okoliščinah je Komisija vložila to tožbo.

 Tožba

12      Komisija v utemeljitev tožbe trdi, prvič, da je iz člena 4(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 3577/92 razvidno, da je treba za sklenitev pogodbe o gospodarski javni službi pomorske kabotaže izvesti nediskriminatoren in na ravni Skupnosti odprt javni razpis, medtem ko pogodba, ki je bila 16. aprila 2004 sklenjena med malteško vlado in družbo GCCL, ne izvira iz takega postopka.

13      Drugič, iz sodbe z dne 20. februarja 2001 v zadevi Analir in drugi (C‑205/99, Recueil, str. I‑1271) naj bi bilo razvidno, da je pogodba o gospodarski javni službi z zahtevami iz Uredbe št. 3577/92 skladna le, če je mogoče dokazati stvarno potrebo po gospodarski javni službi. Vendar naj Republika Malta glede pogodbe, sklenjene z družbo GCCL, nikakor ne bi dokazala niti take potrebe niti nujnosti in sorazmernosti ekskluzivne pogodbe.

14      Republika Malta kot glavni razlog, naveden v obrambo, trdi, da Uredbe št. 3577/92 ni mogoče uporabiti za to pogodbo, ker je bila ta sklenjena pred 1. majem 2004, dnem njenega pristopa k Uniji.

15      Komisija v repliki ne zanika, da te uredbe za Republiko Malto ni bilo mogoče uporabiti na dan podpisa sporne pogodbe, in sicer 16. aprila 2004. Trdi pa, da ta država članica v zvezi s to pogodbo prav od 1. maja 2004 ni izpolnjevala svojih obveznosti na podlagi navedene uredbe. Komisija je na obravnavi še pojasnila, da je to neizpolnjevanje posledica ohranitve navedene pogodbe v veljavi po dnevu pristopa Republike Malte k Uniji.

16      V zvezi s tem je treba opozoriti, da je iz člena 38(1)(c) Poslovnika Sodišča in iz sodne prakse v zvezi s to določbo razvidno, da je treba v vsaki tožbi navesti predmet spora in kratek povzetek tožbenih razlogov ter da morajo biti te navedbe dovolj jasne in natančne, da toženi stranki omogočajo pripravo obrambe in Sodišču nadzor. Iz tega izhaja, da morajo biti dejanske in pravne okoliščine, na katerih tožba temelji, skladno in razumljivo razvidne iz besedila tožbe in da morajo biti tožbeni predlogi izraženi nedvoumno, da se prepreči, da bi Sodišče odločilo ultra petita ali da o nekem očitku ne bi odločilo (glej sodbi z dne 21. februarja 2008 v zadevi Komisija proti Italiji, C‑412/04, ZOdl., str. I‑619, točka 103, in z dne 15. junija 2010 v zadevi Komisija proti Španiji, C‑211/08, še neobjavljena v ZOdl., točka 32 in navedena sodna praksa).

17      V obravnavanem primeru je mogoče tako iz besedila obrazloženega mnenja kot iz tožbenih predlogov Komisije nedvoumno razbrati, da je neizpolnitev obveznosti Republike Malte iz Uredbe št. 3577/92, ki jo zatrjuje Komisija, posledica podpisa sporne pogodbe 16. aprila 2004.

18      Iz tega izhaja, da trditev, da Republika Malta od 1. maja 2004 ni izpolnjevala svojih obveznosti na podlagi te uredbe, ne ustreza tožbenim predlogom.

19      Sodišče zato o taki trditvi, po proučitvi njene utemeljenosti, ne more odločiti, ne da bi odločalo ultra petita.

20      V zvezi s predmetom neizpolnitve obveznosti, kakršen je naveden v tožbi Komisije, je treba opozoriti, da se je Uredba št. 3577/92 na podlagi člena 2 Akta o pristopu za Republiko Malto uporabljala, kot priznava Komisija, šele od 1. maja 2004, dneva pristopa te države k Uniji (glej po analogiji sodbo z dne 16. julija 2009 v zadevi Hadadi, C‑168/08, ZOdl., str. I‑6871, točka 26).

21      Kot je generalna pravobranilka navedla v točki 57 sklepnih predlogov, je lahko tožba Komisije uspešna le, če je Uredba št. 3577/92 tudi pred tem dnem Republiki Malti nalagala spoštovanje določenih obveznosti. Take obveznosti bi v okviru tega spora pomenile, da države v obdobju, preden je zanje mogoče uporabljati Uredbo št. 3577/92, ne bi smele skleniti pogodbe o gospodarski javni službi na način, ki ne bi bil v skladu s členoma 1 in 4 te uredbe.

22      Vendar je treba ugotoviti, da Komisija tožbenih razlogov, navedenih v utemeljitev tožbe, nikakor ni oprla na morebiten obstoj takih obveznosti. Celo nasprotno, kot je navedeno v točki 15 te sodbe, je Komisija tako v repliki kot na obravnavi pojasnjevala, da po njenem mnenju Republika Malta svojih obveznosti na podlagi Uredbe št. 3577/92 ni izpolnjevala od 1. maja 2004, dne začetka veljavnosti te uredbe za to državo zaradi njenega pristopa k Uniji.

23      Glede na vse navedeno in ne da bi se bilo treba izreči o drugih razlogih, ki jih Republika Malta podredno navaja v svojo obrambo, je treba tožbo Komisije zavrniti.

 Stroški

24      V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Republika Malta je predlagala, naj se Komisiji naloži plačilo stroškov, in ker ta s predlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

1.      Tožba se zavrne.

2.      Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.

Podpisi


* Jezik postopka: malteščina.