Zadeva C-475/08

Komisija Evropskih skupnosti

proti

Kraljevini Belgiji

„Neizpolnitev obveznosti države — Direktiva 2003/55/ES — Notranji trg z zemeljskim plinom — Dokončno imenovanje upravljavcev sistemov — Sklep o izvzetju pomembnih novih plinskih infrastruktur iz uporabe nekaterih določb te direktive — Obveznosti objave, posvetovanja in seznanitve“

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 3. decembra 2009   I ‐ 11506

Povzetek sodbe

1. Približevanje zakonodaj – Ukrepi približevanja – Skupna pravila notranjega trga z zemeljskim plinom – Direktiva 2003/55

   (člen 249, tretji odstavek, ES; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/55, člen 22(3)(d))

2. Približevanje zakonodaj – Ukrepi približevanja – Skupna pravila notranjega trga z zemeljskim plinom – Direktiva 2003/55

   (člen 249, tretji odstavek, ES; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/55, člen 22(3)(e) in (4))

1.  Ker člen 22(3)(d) Direktive 2003/55 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom določa, da je treba vse sklepe o izvzetjih, ki so bili priznani upravljavcu, objaviti, ni mogoče šteti, da splošna načela prava države članice v zvezi z objavo aktov, v skladu s katerimi se objavijo vsi akti, ki zadevajo veliko oseb, zagotavljajo pravilen in popoln prenos te določbe direktive, če navedena država članica ne predloži nobenega dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče natančno in z gotovostjo ugotoviti, da je treba vedno šteti, da so taki sklepi v splošnem interesu in da se zato vedno objavijo.

   Obstoj splošnih načel ustavnega ali upravnega prava namreč lahko povzroči, da postane prenos s posebnimi zakonskimi ali podzakonskimi ukrepi odvečen, če ta načela učinkovito zagotavljajo, da nacionalna uprava direktivo v celoti uporablja, in če je v primeru, da se z zadevno določbo direktive nameravajo ustvariti pravice za posameznike, pravni položaj, ki izhaja iz teh načel, dovolj natančen in jasen ter so upravičenci lahko seznanjeni z vsemi svojimi pravicami in se po potrebi lahko sklicujejo nanje pred nacionalnimi sodišči.

   (Glej točki 41 in 42.)

2.  Iz člena 249, tretji odstavek, ES je razvidno, da je treba direktive Skupnosti izvajati s primernimi ukrepi, ki jih sprejmejo države članice. Z dejstvom, da se smejo v posebnih okoliščinah – če niso sprejeti ukrepi za izvajanje ali če so sprejeti ukrepi, ki niso skladni z direktivo – pravni subjekti pred sodišči sklicevati na direktivo proti državi članici, ki ne izpolnjuje obveznosti, država članica ne more upravičiti tega, da ni pravočasno sprejela primernih ukrepov za izpolnitev cilja vsake direktive. Podobno in še toliko bolj se na podlagi okoliščine, da se nekatere določbe zadevne direktive neposredno uporabljajo v notranjem pravnem redu, države članice ne morejo razbremeniti obveznosti prenosa.

   Obveznosti iz člena 22(3)(e) in (4) Direktive 2003/55 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom tako ne izpolnjuje država članica, ki, prvič, ne prenese navedene določbe člena 22(3)(e) o zahtevah po predhodnem posvetovanju z zadevnimi državami članicami v primeru povezovalnega plinovoda in ki, drugič, zagotovi zgolj seznanitev Komisije s prošnjami za izvzetje, medtem ko navedeni člen 22(4) nalaga obveznost seznanitve te institucije s končnim sklepom o izvzetju in z vsemi ustreznimi informacijami, ki se nanj nanašajo.

   (Glej točke od 44 do 46.)