1. Približevanje zakonodaj – Postopki za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev – Direktiva 2004/18 – Javna naročila gradenj – Pojem
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/18, člen 1(2)(a) in (b))
2. Približevanje zakonodaj – Postopki za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev – Direktiva 2004/18 – Javna naročila gradenj – Pojem
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/18, člen 1(2)(b))
3. Približevanje zakonodaj – Postopki za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev – Direktiva 2004/18 – Javna naročila gradenj – Pojem – Zahteve naročnika – Pojem
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/18, člen 1(2)(b))
4. Približevanje zakonodaj – Postopki za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev – Direktiva 2004/18 – Koncesija za javne gradnje – Pojem
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/18, člen 1(3))
5. Približevanje zakonodaj – Postopki za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev – Direktiva 2004/18 – Področje uporabe
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/18, člen 1(2)(a))
1. Pojem „javna naročila gradenj“ v smislu člena 1(2)(b) Direktive 2004/18 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev ne zahteva, da bi bile gradnje, ki so predmet naročila, za naročnika materialno ali fizično izvedene, če so izvedene v neposredno gospodarsko korist tega naročnika. To, da ta naročnik izvaja pristojnost urbanističnega urejanja, ne zadošča za izpolnitev tega zadnjega pogoja.
Javna naročila so namreč v skladu s členom 1(2)(a) Direktive 2004/18 proti plačilu pisno sklenjene pogodbe. Odplačnost pogodbe pomeni, da se za naročnika, ki je oddal javno naročilo gradenj, na njegovi podlagi opravi storitev za nasprotno dajatev. Ta storitev je izvedba gradenj, ki jih želi naročnik.
V zvezi s tem pojem „javna naročila gradenj“ v smislu člena 1(2)(b) Direktive 2004/18 zahteva, da so gradnje, ki so predmet naročila, izvedene v neposredno gospodarsko korist naročnika, vendar ne da bi bilo nujno, da ima storitev obliko nakupa materialnega ali fizičnega predmeta.
Vendar namen preprostega izvajanja pristojnosti urbanističnega urejanja zaradi uresničevanja splošnega interesa ni, da bi naročnik pridobil pogodbeno storitev ali neposredno gospodarsko korist, kot zahteva člen 1(2)(a) Direktive 2004/18.
(Glej točke 45, 48, 54, 57, 58 in točko 1 izreka.)
2. Pojem „javna naročila gradenj“ v smislu člena 1(2)(b) Direktive 2004/18 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev zahteva, da prevzemnik naročila neposredno ali posredno prevzame obveznost za izvedbo gradenj, ki so predmet naročila, in da je izvedba te obveznosti iztožljiva na podlagi podrobnih pravil, ki jih določa nacionalno pravo.
Glede odplačne pogodbe javno naročilo gradenj predvideva, da se prevzemnik naročila zaveže, da bo za nasprotno dajatev izvedel storitev, ki je predmet pogodbe. Ker so obveznosti, ki izhajajo iz naročila, pravno zavezujoče, je nujno, da je njihova izvedba iztožljiva. Kadar pravo Unije nekega področja ne ureja, se po načelu procesne avtonomije podrobna pravila za izvajanje takih obveznosti predpišejo z nacionalnim pravom.
(Glej točke 60, 62, 63 in točko 2 izreka.)
3. „Zahteve naročnika“ v smislu tretjega primera iz člena 1(2)(b) Direktive 2004/18 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev ne morejo vsebovati samo tega, da javni organ preuči gradbene načrte, ki so mu bili predloženi, ali da sprejme odločbo v okviru izvajanja pristojnosti urbanističnega urejanja.
Da bi se namreč lahko ugotovilo, da je naročnik opredelil svoje zahteve v smislu navedene določbe, mora biti izpolnjen pogoj, da je naročnik sprejel ukrepe za opredelitev značilnosti gradnje ali vsaj za izvajanje odločilnega vpliva na njeno projektiranje.
(Glej točke od 67 do 69 in točko 3 izreka.)
4. Kadar javni organ proda zemljišče, na katerem bi moral kupec pozneje izvesti gradnje, ki bi ustrezale ciljem urbanističnega razvoja, ki jih je opredelila lokalna skupnost, je koncesija za javne gradnje v smislu člena 1(3) Direktive 2004/18 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, izključena.
Da bi lahko naročnik na svojega sopogodbenika prenesel pravico do koriščenja gradnje v smislu te določbe, mora biti ta naročnik v položaju, v katerem ima na voljo koriščenje te gradnje. Običajno pa ni tako, kadar je edina podlaga za pravico do koriščenja lastninska pravica zadevnega subjekta.
Lastnik zemljišča ima namreč pravico do njegovega koriščenja ob upoštevanju veljavnih zakonskih določb. Dokler ima subjekt pravico do koriščenja zemljišča, katerega lastnik je, je možnost, da bi javni organ podelil koncesijo za to koriščenje, načeloma izključena.
Poleg tega je bistvo koncesije, da koncesionar nosi glavno ali v vsakem primeru bistveno poslovno tveganje, povezano s koriščenjem. V zvezi s tem je tveganje v obliki negotovosti podjetnika glede tega, ali bo urbanistična služba zadevne skupnosti te načrte potrdila ali ne, povezano z naročnikovimi pristojnostmi urbanističnega urejanja in ne s pogodbenim razmerjem na podlagi koncesije. Zato tveganje ni povezano z izkoriščanjem.
Glede trajanja koncesij pa je iz resnih razlogov, med katerimi je zlasti ohranjanje konkurence, vsekakor treba ugotoviti, da bi bila podelitev koncesij za nedoločen čas v nasprotju s pravnim redom Unije.
(Glej točke od 72 do 80 in točko 4 izreka.)
5. Določbe Direktive 2004/18 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev se ne uporabljajo za primer, v katerem javni organ proda zemljišče podjetju, medtem ko namerava drug javni organ oddati naročilo gradenj za to zemljišče, za njegovo oddajo pa še ni sprejel formalne odločitve in se glede tega niti noben javni organ niti zadevno podjetje niso pogodbeno dogovorili za obveznosti, ki bi bile pravno zavezujoče.
Čeprav je namreč pomembno, da se ne izključi takoj uporaba Direktive 2004/18 za postopek oddaje v dveh fazah, za katerega je značilna prodaja zemljišča, ki bo nato predmet naročila gradenj, pri čemer se ti transakciji štejeta za celoto, pa le namere oddaje naročila ne pomenijo zavezujočih obveznosti in nikakor ne morejo izpolnjevati zahteve po pisni pogodbi, ki jo vsebuje sam pojem javnega naročila iz člena 1(2)(a) Direktive 2004/18.
(Glej točke 82, 84, 88, 89 in točko 5 izreka.)