Združeni zadevi C-395/08 in C-396/08

Istituto nazionale della previdenza sociale (INPS)

proti

Tiziani Bruno in drugim

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Corte d'appello di Roma)

„Direktiva 97/81/ES — Okvirni sporazum o delu s krajšim delovnim časom — Enako obravnavanje delavcev, ki delajo s krajšim delovnim časom, in delavcev, ki delajo s polnim delovnim časom — Izračun delovne dobe, zahtevane za pridobitev starostne pokojnine — Izključitev obdobij, ko se delo ni opravljalo — Diskriminacija“

Sklepni predlogi generalne pravobranilke E. Sharpston, predstavljeni 21. januarja 2010   I - 5122

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 10. junija 2010   I - 5153

Povzetek sodbe

  1. Pravo Unije – Načela – Temeljne pravice – Socialne pravice

    (člen 136(1) ES; Pogodba DEU, preambula, tretji odstavek; Direktiva Sveta 97/81, Priloga, določba 4)

  2. Socialna politika – Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjen med UNICE, CEEP in ETUC – Direktiva 97/81

    (člen 141 ES; Direktiva Sveta 97/81, Priloga, določba 4, točka 1)

  3. Socialna politika – Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjen med UNICE, CEEP in ETUC – Direktiva 97/81

    (Direktiva Sveta 97/81, Priloga, določba 4)

  4. Socialna politika – Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjen med UNICE, CEEP in ETUC – Direktiva 97/81

    (Direktiva Sveta 97/81, Priloga, določbe 1, 4 in 5(1))

  1.  Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjen med UNICE, CEEP in ETUC, ki je priložen k Direktivi 97/81, še posebej pa njegova določba 4, prispeva k temeljnim ciljem, navedenim v členu 1 Sporazuma o socialni politiki, ki so povzeti v členu 136, prvi odstavek, ES, v tretjem odstavku preambule Pogodbe DEU in v točkah 7 in 10, prvi odstavek, Listine Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev, na katero napotuje navedena določba Pogodbe ES. Ti temeljni cilji so povezani z izboljšanjem življenjskih razmer in delovnih pogojev ter z obstojem primerne socialne zaščite delavcev. Natančneje, gre za izboljšanje delovnih pogojev delavcev s krajšim delovnim časom in za zagotovitev njihovega varstva pred diskriminacijo.

    Ob upoštevanju teh ciljev je treba določbo 4 okvirnega sporazuma razumeti, kot da izraža načelo socialnega prava Unije, ki se ne more razlagati restriktivno.

    (Glej točki 30 in 32.)

  2.  Pojem pogoji zaposlitve v smislu določbe 4, točka 1, okvirnega sporazuma o delu za določen čas, sklenjenega med UNICE, CEEP in ETUC, ki je priložen k Direktivi 97/81, zajema pokojnine, ki izhajajo iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, razen pokojnin iz zakonskih sistemov socialne varnosti, ki so manj določene s tem razmerjem kot pa s socialnim redom.

    Glede tega je lahko odločilno le merilo, ki izhaja iz ugotovitve, da se pokojnina plača delavcu zaradi delovnega razmerja, ki ga povezuje z nekdanjim delodajalcem, torej merilo zaposlitve, ki izhaja iz besedila člena 141 ES. Vendar to merilo ne bi moglo biti izključno, saj se lahko pri pokojninah, ki jih izplačajo zakonski sistemi socialne varnosti, v celoti ali delno upošteva plačilo za delo. Toda preudarki glede socialne politike, organiziranosti države, etike in celo skrbi, povezane s proračunom, ki so ali so lahko imeli vlogo pri sprejetju sistema s strani nacionalnega zakonodajalca, ne morejo prevladati, če se pokojnina nanaša le na določeno skupino delavcev, če je ta pokojnina neposredno odvisna od opravljenega časa zaposlitve in če je njen znesek izračunan na podlagi zadnje plače.

    Za ugotovitev, ali starostna pokojnina spada na področje uporabe okvirnega sporazuma, mora nacionalno sodišče, ki je edino pristojno za presojo dejstev o sporu, ki ga rešuje, in razlago nacionalne zakonodaje, preveriti, ali ta pokojnina izpolnjuje tri pogoje, navedene zgoraj.

    (Glej točke 42 in od 46 do 48.)

  3.  Določbo 4 okvirnega sporazuma o delu za določen čas, sklenjenega med UNICE, CEEP in ETUC, ki je priložen k Direktivi 97/81, je treba glede starostne pokojnine razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki za delavce s cikličnim vertikalnim krajšim delovnim časom iz izračuna delovne dobe, zahtevane za pridobitev pravice do take pokojnine, izključuje obdobja, v katerih se delo ni opravljalo, razen če je tako različno obravnavanje utemeljeno s stvarnimi razlogi.

    Načela pro rata temporis namreč ni mogoče uporabiti za določitev datuma pridobitve pravice do pokojnine, kadar je ta odvisen izključno od trajanja delovne dobe, ki jo je pridobil delavec. Ta delovna doba namreč ustreza dejanskemu trajanju delovnega razmerja, in ne količini dela, ki je bilo v tem času opravljeno. Načelo prepovedi diskriminacije med delavci s krajšim delovnim časom in delavci s polnim delovnim časom torej povzroči, da se trajanje delovne dobe, ki se upošteva za določitev datuma pridobitve pravic do pokojnine, za delavca s krajšim delovnim časom izračuna enako, kot da bi bil zaposlen za polni delovni čas, pri čemer se upoštevajo tudi obdobja, ko se delo ni opravljalo.

    (Glej točki 66 in 75 ter točko 1 izreka.)

  4.  Če bo nacionalno sodišče, ki je edino pristojno za presojo dejstev o sporu, ki ga rešuje, in razlago nacionalne zakonodaje, ugotovilo, da je nacionalna ureditev v neskladju z določbo 4 okvirnega sporazuma o delu za določen čas, sklenjenega med UNICE, CEEP in ETUC, ki je priložen k Direktivi 97/81, bo treba določbi 1 in 5(1) tega sporazuma razlagati tako, da prav tako nasprotujeta taki ureditvi.

    (Glej točki 48 in 81 ter točko 2 izreka.)