Zadeva C-363/08

Romana Slanina

proti

Unabhängiger Finanzsenat, Außenstelle Wien

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (Avstrija))

„Socialna varnost delavcev migrantov — Družinske dajatve — Zavrnitev — Državljanka države članice, ki z otrokom stalno prebiva v drugi državi članici, medtem ko je otrokov oče zaposlen na ozemlju prve“

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 26. novembra 2009   I ‐ 11113

Povzetek sodbe

1. Socialna varnost delavcev migrantov – Družinske dajatve – Mladoletnik, ki stalno prebiva z enim od staršev v državi članici, ki ni država članica, v kateri se izplačujejo dajatve – Drugi od staršev, ki dela v državi članici, v kateri se izplačujejo dajatve – Ohranitev pravice do družinskih dajatev, ki jih nosi država članica, v kateri se izplačujejo dajatve – Pogoji

   (Uredba Sveta št. 1408/71, člen 73)

2. Socialna varnost delavcev migrantov – Družinske dajatve – Pravila Skupnosti glede preprečevanja kopičenja dajatev – Delavec, ki ima pravico do dajatev v svoji državi zaposlitve in stalnega prebivališča – Mirovanje pravice do dajatev v državi stalnega prebivališča in zaposlitve bivšega zakonca do zneska, določenega z zakonodajo prve države članice

   (Uredba Sveta št. 1408/71, člen 76)

1.  Člen 73 Uredbe št. 1408/71, kakor je bila spremenjena in posodobljena z Uredbo št. 118/97, je treba razlagati tako, da razvezana oseba – ki je od pristojne institucije države članice, v kateri je prebivala in v kateri njen nekdanji zakonec še naprej živi in je zaposlen, prejemala družinske dajatve – za svojega otroka, če se šteje, da je ta „družinski član“ nekdanjega zakonca v smislu člena 1(f)(i) navedene uredbe, obdrži pravico do teh dajatev, tudi če zapusti to državo in z otrokom stalno prebiva v drugi državi članici, kjer ni zaposlena, in tudi če bi navedeni nekdanji zakonec, otrokov oče, lahko prejemal navedene dajatve v državi članici, v kateri stalno prebiva.

   (Glej točko 32 in točko 1 izreka.)

2.  Posledica tega, da oseba opravlja poklicno dejavnost v državi članici, v kateri stalno prebiva, kar ji dejansko daje pravico do družinskih dajatev, je to, da na podlagi člena 76 Uredbe št. 1408/71, kakor je bila spremenjena in posodobljena z Uredbo št. 118/97, pravice do družinskih dajatev, ki se dolgujejo na podlagi ureditve države članice, na ozemlju katere nekdanji zakonec te osebe opravlja poklicno dejavnost, mirujejo do zneska, določenega z zakonodajo države članice, v kateri ta oseba stalno prebiva.

   (Glej točko 38 in točko 2 izreka.)