—

za Kloosterboer Services BV M. Boekhoud in M. Janse, odvetnika,

—

za Komisijo Evropskih skupnosti M. Patakia in A. Sipos, zastopnika, skupaj s F. Tuytschaeverjem, odvetnik,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša, prvič, na veljavnost točke 2 razpredelnice v Prilogi k Uredbi Komisije (ES) št. 384/2004 z dne 1. marca 2004 o uvrstitvi nekaterega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL L 64, str. 21) in, drugič – v primeru neveljavnosti te uredbe – na razlago za uvrstitev ohlajevalnega sistema za računalnike v kombinirano nomenklaturo (v nadaljevanju: KN) zadevne tarifne podštevilke v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, p. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1789/2003 z dne (UL L 281, str. 1, v nadaljevanju: Uredba št. 2658/87).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Kloosterboer Services BV (v nadaljevanju: Kloosterboer), družbo s sedežem na Nizozemskem, ki se ukvarja z zastopanjem v carinskih zadevah, in Inspecteur van de Belastingdienst/Douane Rotterdam (v nadaljevanju: Inspecteur) zaradi tarifne uvrstitve tega ohlajevalnega sistema za računalnike.

3

Za postopek v glavni stvari so bistvene naslednje tarifne podštevilke KN, ki je v Uredbi št. 2658/87:

[…]

[…]

[…]

[…]

4

V točki 2 razpredelnice v Prilogi k Uredbi št. 384/2004 je navedeno:

5

Prvi del KN vsebuje „uvodne določbe“. V tem delu je v oddelku I, ki zajema splošna pravila, v poglavju A z naslovom „Splošna pravila za razlago [KN]“ (v nadaljevanju: splošna pravila) v točkah od 1 do 6 določeno:

„Blago se v [KN] uvršča po naslednjih načelih:

[…]

6

Oddelki KN in njihova poglavja se začenjajo s številnimi opombami k oddelkom ali poglavjem. V drugem delu KN je v opombi 2 k oddelku XVI določeno:

„Deli strojev (razen izdelkov iz opombe 1 k temu oddelku, opombe 1 k Poglavju 84, opombe 1 k Poglavju 85 in delov izdelkov iz tar. št. 8484, 8544, 8545, 8546 in 8547) se uvrščajo po teh pravilih:

7

KN temelji na harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS), ki ga je pripravil Svet za carinsko sodelovanje – ki je postal Svetovna carinska organizacija – in ki ga je vzpostavila mednarodna konvencija, sklenjena 14. junija 1983 v Bruslju in v imenu Evropske gospodarske skupnosti potrjena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne (UL 198, str. 1). Poglavje 84 pojasnjevalnih opomb KN glede ventilatorjev napotuje na naprave, ki so v pojasnjevalnih opombah HS opisane tako:

„B. – Ventilatorji

Te naprave, ki imajo lahko tudi vgrajen motor, so namenjene bodisi zagotavljanju rednega pretoka zraka ali drugega plina z razmeroma šibkim pritiskom bodisi zgolj mešanju zraka v prostorih.

Ventilatorji prve vrste so sestavljeni iz vrtljivih ploskev (propelerjev, kolesc s krilci itd.), ki se vrtijo v ohišju ali cevovodu in delujejo kot rotacijski ali centrifugalni kompresorji, lahko pa zrak pihajo (npr. industrijsko puhalo za vetrovnike) ali vsesavajo.

Ventilatorji druge vrste so zgrajeni preprosteje in so sestavljeni samo iz propelerja, ki se v zraku prosto vrti, in propelerja na motorni pogon.

Ventilatorji se uporabljajo med drugim za prezračevanje rudnikov, prostorov, ladij, silosov itd., za izsesavanje prahu, pare, dima, vročih plinov itd., za sušenje različnih materialov (usnja, papirja, tkiv, barv itd.), za odsesavanje zraka iz peči s pihanjem ali sesanjem (odvajalnik).

V to skupino se prav tako uvrščajo sobni ventilatorji (namizni ventilatorji, stenski ventilatorji, ventilatorji, ki se vgradijo v steno ali okno, itd.). Tovrstni ventilatorji imajo včasih tudi nihalne ali nagibalne mehanizme.

V to skupino ne spadajo ventilatorji, ki poleg motorja in ohišja vsebujejo še druge mehanizme (odstranjevalce prahu z vrtinčenjem, filtre, elemente za gretje ali hlajenje, izmenjevalnike toplote itd.), če so zaradi teh mehanizmov kompleksnejši, in se zato uvrščajo med druge tarifne številke, na primer neelektrični grelniki na topli zrak (tarifna številka 73.22), klimatske naprave z ventilatorjem na motorni pogon (tarifna številka 84.15), naprave za filtriranje (tarifna številka 84.21), ohlajevalci zraka za industrijsko obdelavo materiala (tarifna številka 84.19) ali naprave za hlajenje zraka v prostoru (tarifna številka 84.79), električne naprave za ogrevanje prostorov, ki vsebujejo ventilator (tarifna številka 85.16), itd.“

8

Kloosterboer je 6. januarja 2004 pri carinski upravi Rotterdam vložil deklaracijo za sprostitev „ventilatorjev za računalnike“ v prosti promet. Ventilatorji s poreklom iz Kitajske so bili deklarirani pod tarifno podštevilko 84145190 KN, za katero je carina znašala 3,2% carinske vrednosti blaga.

9

Inspecteur je 7. januarja 2004 te proizvode uvrstil pod tarifno podštevilko 84145190 KN in izdal potrdilo o plačilu ustreznih carinskih dajatev.

10

Kloosterboer je 21. julija 2004 vložila zahtevo za vračilo carinskih dajatev, ob tem pa navedla, da bi morali biti zadevni proizvodi iz postopka v glavni stvari, ki jih je proizvajalec opisal kot „računalniški deli za procesorje“, v skladu s sodno prakso nacionalnih sodišč uvrščeni pod tarifno podštevilko 84733090 KN, za katero ni dolgovana carinska dajatev.

11

Inspecteur je z odločbo z dne 9. septembra 2004 to zahtevo zavrnil z utemeljitvijo, da se je po preizkusu „izkazalo, da je Komisija [Evropskih skupnosti] sprejela Uredbo št. 384/2004. Ta uredba določa, da je treba ventilatorje uvrstiti pod tarifno podštevilko 84145930. Osnovno naravo proizvoda določa ventilator. Ta je primarna komponenta pri odstranjevanju odvečne toplote. Ta uredba je zavezujoča v vseh delih.“

12

Ker je bila pritožba zoper odločbo, ki jo je izdal Inspecteur, prav tako zavrnjena, je Kloosterboer pri predložitvenem sodišču vložila tožbo in zahtevala razglasitev ničnosti odločbe.

13

Gerechtshof te Amsterdam je sporne proizvode opisalo kot proizvode, sestavljene iz toplotnega izmenjevalnika, imenovanega „heatsink“, in ventilatorja, pri čemer sta ta dva dela med seboj trajno povezana, tako da tvorita eno stvar. Toplotni izmenjevalnik je sestavljen iz kovinskega nosilca in delov za pričvrstitev. Na nosilec so pričvrščene aluminijaste lamele, ki so vstavljene v plastiko, na katero je pričvrščen (osni) ventilator. Ta ventilator poganja električni motor pod enotno električno napetostjo 12 V. Ti deli so z zaskočnim zapiralom pričvrščeni na matično ploščo na dnu procesorja. Da se prepreči nastanek sloja zraka z izolirajočim učinkom med površino zgornje strani procesorja in površino spodnje strani toplotnega izmenjevalnika, je nosilec prevlečen s pasto. Toploto, ki jo oddaja procesor, absorbirajo lamele. Zadevni proizvodi so namenjeni izključno za hlajenje procesorja v računalniku.

14

Kloosterboer je pred predložitvenim sodiščem uveljavljala, da je treba proizvode iz postopka v glavni stvari šteti za dele računalnika, ker računalnik ne more delovati brez toplotnega izmenjevalnika. Dejstvo, da je v tem primeru ventilator pritrjen na izmenjevalnik, ne more spremeniti ničesar pri tem, da je ventilator namenjen zgolj povečanju sposobnosti ohlajanja naprave, ne da bi bilo treba povečati površino lamel te naprave. Toplotni izmenjevalnik je po mnenju Kloosterboer najpomembnejši del teh proizvodov in določa njihovo bistvo. Ventilatorje za računalnike je treba zato uvrstiti pod tarifno številko 8473 KN, in ne pod tarifno številko 8414 KN. Iz tega izhaja, da Uredba št. 384/2004 ni skladna z uporabo splošnih pravil za razlago KN.

15

Inspecteur navaja, da je treba proizvode iz postopka v glavni stvari glede na njihove značilnosti in objektivne lastnosti šteti za ventilatorje. Ventilator določa osnovno naravo proizvoda, ker ima odločilno vlogo pri odvajanju presežne toplote. Čeprav ni nobenega dvoma, da so ventilatorji namenjeni temu, da so del računalnika, jih je treba v skladu s točkami 1, 3(b) in 6 splošnih pravil uvrstiti pod tarifno številko 8414 KN. Ta razlago je podprta tudi z Uredbo št. 384/2004.

16

Predložitveno sodišče meni, da imajo ti proizvodi širšo funkcijo kot ventilatorji v smislu tarifne številke 8414, tako da jih ni mogoče enačiti z ventilatorji, omenjenimi v pojasnjevalnih opombah k tej tarifni številki, in zato ta ne pride v poštev. Bistvena značilnost teh proizvodov je sposobnost sprejemanja in prevajanja toplote, ventilator kot tak pa te funkcije nima. Opomba 2(a) k oddelku XVI v drugem delu KN v tem primeru ni pomembna.

17

Glede na pojasnilo 2(b) ter točki 1 in 6 splošnih pravil ter ob upoštevanju tega, da so bili zadevni proizvodi iz postopka v glavni stvari nesporno proizvedeni za računalnike, torej za „stroje za avtomatsko obdelavo podatkov“ v smislu opredelitve tarifne številke 8471 KN, in ob upoštevanju dejstva, da je ohlajevanje procesorja nujno potrebno za delovanje tega računalnika, je treba proizvode po mnenju predložitvenega sodišča uvrstiti pod tarifno podštevilko 84733090 KN.

18

Ker zadevni proizvodi iz postopka v glavni stvari natančno ustrezajo proizvodom, opisanim v Uredbi št. 384/2004, predložitveno sodišče resno dvomi, prvič, o skladnosti uvrstitve, ki jo določa ta uredba, z besedilom KN in, drugič, o veljavnosti te uredbe.

19

V teh okoliščinah je Gerechtshof te Amsterdam prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

20

Najprej je treba navesti, da imata vložitev zahteve za sprostitev zadevnih proizvodov v postopku v glavni stvari v prosti promet in odločba, ki jo je izdal Inspecteur v zvezi s to zahtevo, zgodnejši datum od datuma začetka veljave Uredbe št. 384/2004, to je 22. marca 2004. Iz predložitvene odločbe je razvidno, da je Kloosterboer svojo zahtevo vložila in da je Inspecteur naslednji dan sprejel odločitev glede uvrstitve proizvodov.

21

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je uredba, ki pojasnjuje pogoje za uvrstitev pod tarifne številke in podštevilke, konstitutivna in ne more učinkovati retroaktivno (glej zlasti sodbi z dne 7. junija 2001 v zadevi CBA Computer, C-479/99, Recueil, str. I-4391, točka 31, in z dne v zadevi Metherma, C-403/07, ZOdl., str. I-8921, točka 39). Poleg tega lahko Sodišče upošteva tudi predpise prava Skupnosti, na katere se predložitveno sodišče ni sklicevalo v svojem vprašanju za predhodno odločanje (glej zlasti sodbo z dne v združenih zadevah Wiedemann in Funk, C-329/06 in C-343/06, ZOdl., str. I-4635, točka 45, in zgoraj navedeno sodbo Metherma, točka 39).

22

V teh okoliščinah vprašanj za predhodno odločanje ni mogoče preučiti glede na določbe Uredbe št. 384/2004, kot je predlagano v predložitveni odločbi, ampak glede na določbe Uredbe št. 2658/87.

23

Glede na navedeno je treba vprašanji za predhodno odločanje razumeti tako, da se z njima sprašuje, ali je treba Uredbo št. 2658/87 razlagati tako, da je treba proizvode, kakršni so zadevni proizvodi iz postopka v glavni stvari, ki so sestavljeni iz toplotnega izmenjevalnika in ventilatorja in so namenjeni izključno vgradnji v računalnik, uvrstiti pod tarifno podštevilko 84733090 ali tarifno podštevilko 84145930 KN.

24

Za odgovor na to vprašanje je treba najprej opozoriti, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da so odločilno merilo za tarifno uvrščanje blaga, zaradi zagotavljanja pravne varnosti in lažjega nadzora, na splošno njegove objektivne značilnosti in lastnosti, kot so opredeljene v opisu v tarifni številki KN ter pojasnilih oddelkov in poglavij (glej zlasti sodbi z dne 15. februarja 2007 v zadevi RUMA, C-183/06, ZOdl., str. I-1559, točka 27, in z dne v združenih zadevah Medion in Canon Deutschland, C-208/06 in C-209/06, ZOdl., str. I-7963, točka 34).

25

Pojasnila, ki jih v zvezi s KN sestavi Komisija ES, v zvezi s HS pa Svetovna carinska organizacija, pomembno prispevajo k razlagi obsega različnih tarifnih številk, ne da bi pri tem imela obvezno pravno moč (sodba z dne 26. oktobra 2006 v zadevi Turbon International, C-250/05, ZOdl., str. I-10531, točka 16).

26

Namen proizvoda je lahko objektivno merilo za uvrstitev pod tarifno številko, če je neločljivo povezan s proizvodom, pri čemer je treba neločljivo povezanost presojati glede na objektivne značilnosti in lastnosti proizvoda (glej zlasti zgoraj navedeni sodbi RUMA, točka 36, ter Medion in Canon Deutschland, točka 37).

27

Poleg tega je treba navesti, da iz sodne prakse Sodišča tudi izhaja, da pojem „del“ v smislu tarifne številke 8473 KN nakazuje, da obstaja celota, za delovanje katere je ta del nujno potreben (sodba z dne 19. oktobra 2000 v zadevi Peacock, C-339/98, Recueil, str. I-8947, točka 21, in zgoraj navedena sodba Turbon International, točka 17).

28

V tem primeru je tako iz predložitvene odločbe kot iz pojasnil, ki sta jih na obravnavi podali Kloosterboer in Komisija, razvidno, da so zadevni proizvodi iz postopka v glavni stvari bistveni za delovanje računalnika, za katerega so izključno namenjeni. Lahko se opredelijo kot „deli“ in se zato uvrstijo pod tarifno podštevilko 84733090 KN.

29

Dvoma o tej uvrstitvi ne more vzbuditi niti dejstvo, da so ti proizvodi sestavljeni iz dveh različnih delov, namreč toplotnega izmenjevalnika in ventilatorja, ki bi ju bilo mogoče – obravnavana ločeno – uvrstiti pod različni tarifni podštevilki KN, in sicer pod tarifni podštevilki 84733090 in 84145930.

30

Ker so zadevni proizvodi iz postopka v glavni stvari sestavljeni iz različnih materialov in ker nobena od tarifnih podštevilk, omenjenih v prejšnji točki, ni natančnejša kot druga, je edina določba, ki se lahko uporabi za uvrstitev tega proizvoda, pravilo v točki 3(b) splošnih pravil (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Turbon International, točka 20).

31

Na podlagi tega pravila je za tarifno uvrstitev proizvoda treba ugotoviti, kateri od materialov, iz katerih je ta proizvod sestavljen, mu da bistveni značaj; za to je treba preizkusiti, ali bi proizvod tudi brez enega ali drugega sestavnega dela ohranil svoje značilne lastnosti (zgoraj navedena sodba Turbon International, točka 21).

32

Kot določa točka VIII pojasnila k HS v zvezi s splošnim pravilom iz točke 3(b), je lahko dejavnik, ki določi bistveni značaj, vrsta proizvoda, na primer vrsta materiala ali sestavnih delov ter njihova prostornina, količina, teža, vrednost ali pomen materiala z vidika uporabe teh proizvodov.

33

V tem primeru je treba ugotoviti, da v nasprotju s tem, kar trdi Komisija, zadevnim proizvodom iz postopka v glavni stvari bistveni značaj daje toplotni izmenjevalnik, ne pa ventilator.

34

Po eni strani, kot je navedlo tudi predložitveno sodišče, je bistvena funkcija teh proizvodov sprejemanje in prevajanje toplote procesorja. Sestavni del proizvodov, ki omogoča izvajanje te funkcije in je bil za to posebej razvit, je toplotni izmenjevalnik. Poleg tega ni sporno, da se je ohlajevanje računalniških procesorjev, preden so bili razviti proizvodi, kakršni so ti v postopku v glavni stvari, izvajalo s toplotnimi izmenjevalniki. Da so bili toplotnim izmenjevalnikom dodani ventilatorji, ni bistveno spremenilo lastnosti izmenjevalnikov, temveč samo izboljšalo njihovo učinkovitost, s tem da je povečalo njihovo sposobnost ohlajanja.

35

Po drugi strani prav tako ni sporno, da ventilatorji, s katerimi so opremljeni zadevni proizvodi iz postopka v glavni stvari, v nasprotju s toplotnimi izmenjevalniki niso namenjeni neprekinjenemu delovanju, temveč se začnejo vrteti šele tedaj, ko ohlajevanje toplotnega izmenjevalnika ne zadostuje več, da bi se preprečilo, da temperatura procesorja preseže določeno vrednost.

36

Glede na te okoliščine in z vidika besedila pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 8414, zlasti pa z vidika zadnjega odstavka dela B o ventilatorjih, je treba navesti, da zadevnih proizvodov iz postopka v glavni stvari ni mogoče uvrstiti pod to tarifno številko.

37

Ker so zadevni proizvodi iz postopka v glavni stvari – kot je že navedeno v točki 28 te sodbe – namenjeni izključno računalnikom v smislu tarifne številke 8471 KN, jih je treba ob upoštevanju opombe 2(b) k oddelku XVI prvega dela KN uvrstiti pod tarifno podštevilko 84733090.

38

Glede na navedeno je treba na predloženi vprašanji odgovoriti, da je treba Uredbo št. 2658/87 razlagati tako, da je treba proizvode, kakršni so zadevni iz postopka v glavni stvari, ki so sestavljeni iz toplotnega izmenjevalnika in ventilatorja in so namenjeni izključno vgradnji v računalnik, uvrstiti pod tarifno podštevilko 84733090 KN.

39

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:

Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1789/2003 z dne , je treba razlagati tako, da je treba proizvode, kakršni so zadevni iz postopka v glavni stvari, ki so sestavljeni iz toplotnega izmenjevalnika in ventilatorja in so namenjeni izključno vgradnji v računalnik, uvrstiti pod tarifno podštevilko 84733090 Kombinirane nomenklature v Prilogi I k tej uredbi.