Zadeva C-2/08

Amministrazione dell’Economia e delle Finanze

in Agenzia delle Entrate

proti

Fallimento Olimpiclub Srl

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Corte suprema di cassazione)

„DDV — Primarnost prava Skupnosti — Določba nacionalnega prava, ki določa načelo pravnomočnosti“

Sklepni predlogi generalnega pravobranilca J. Mazáka, predstavljeni 24. marca 2009   I ‐ 7503

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 3. septembra 2009   I ‐ 7520

Povzetek sodbe

Pravo Skupnosti – Neposredni učinek – Primarnost – Določba nacionalnega prava, ki določa načelo pravnomočnosti

Pravo Skupnosti nacionalnega sodišča ne obvezuje, da ne uporabi nacionalnih postopkovnih pravil, po katerih odločba postane pravnomočna, čeprav bi se s tem lahko odpravila kršitev prava Skupnosti, ki jo povzroči zadevna odločba. Vendar pravila za izvajanje načela pravnomočnosti, ki so določena v nacionalnem pravnem redu držav članic na podlagi načela postopkovne avtonomije držav članic, ne smejo biti manj ugodna od tistih, ki urejajo podobne nacionalne položaje (načelo enakovrednosti), niti ne smejo biti urejena tako, da bi dejansko onemogočila ali pretirano otežila izvrševanje pravic, ki jih podeljuje pravni red Skupnosti (načelo učinkovitosti).

V zvezi s tem razlaga načela pravnomočnosti, v skladu s katero je v sporih na davčnem področju pravnomočna sodba v posameznem primeru, če se nanaša na bistveno vprašanje, ki je skupno drugim zadevam, v tem delu zavezujoča, tudi če se ugotovitve nanašajo na drugo davčno obdobje, ni v skladu z načelom učinkovitosti. Taka razlaga ne preprečuje le izpodbijanja pravnomočne sodne odločbe, čeprav je z njo kršeno pravo Skupnosti, temveč pri sodnem nadzoru v zvezi z drugo odločbo pristojnega davčnega organa, ki se nanaša na istega davkoplačevalca ali davčnega zavezanca, vendar na drugo davčno leto, prav tako preprečuje izpodbijanje ugotovitve glede skupnega bistvenega vprašanja iz pravnomočne sodne odločbe. Taka uporaba načela pravnomočnosti bi torej – če bi dokončna sodna odločba temeljila na razlagi pravil Skupnosti o zlorabah na področju davka na dodano vrednost, ki je v nasprotju s pravom Skupnosti – povzročila, da bi se napačna uporaba teh pravil ponovila v vsakem novem davčnem letu, ne da bi bilo mogoče to napačno razlago popraviti. Take velike ovire za učinkovito izvajanje pravil Skupnosti na področju davka na dodano vrednost ni mogoče primerno utemeljiti z načelom pravne varnosti, in jih je zato treba obravnavati, kot da so v nasprotju z načelom učinkovitosti.

Zato pravo Skupnosti v takih okoliščinah nasprotuje uporabi določbe nacionalnega prava, ki določa načelo pravnomočnosti, v sporu v zvezi z davkom na dodano vrednost, ki se nanaša na davčno leto, glede katerega še ni bila sprejeta nobena dokončna sodna odločba, če bi ta določba nacionalnemu predložitvenemu sodišču, ki odloča o tem sporu, preprečila, da upošteva določbe prava Skupnosti na področju zlorab v zvezi z navedenim davkom.

(Glej točke 23, 24, 26 in od 29 do 32 ter izrek.)