28.8.2010

Uradni list Evropske unije

C 234/10

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 8. julija 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden – Nizozemska) – Portakabin Limited, Portakabin B.V. proti Primakabin B.V.

(Zadeva C-558/08) (1)

(Znamke - Spletno oglaševanje na podlagi ključnih besed („keyword advertising“) - Direktiva 89/104/EGS - Členi od 5 do 7 - Prikazovanje oglasov na podlagi ključne besede, enake znamki - Prikazovanje oglasov na podlagi znamki enake ključne besede z majhnimi napakami - Oglaševanje rabljenih proizvodov - Proizvodi, ki jih je izdelal in na trg dal imetnik znamke - Izčrpanje pravice iz znamke - Označevanje z etiketami, ki vsebujejo ime preprodajalca, in odstranitev etiket z znamko - Oglaševanje rabljenih proizvodov na podlagi znamke drugega, ki poleg proizvodov, ki jih je izdelal imetnik znamke, zajemajo proizvode z drugačnim poreklom)

2010/C 234/15

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Portakabin Limited, Portakabin B.V.

Tožena stranka: Primakabin B.V.

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Hoge Raad der Nederlanden Den Haag

Razlaga členov 5(1)(a) in 5, 6(1)(b) in (c) ter 7, Prve direktive Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (89/104/EGS) (UL 1989, L 40, str. 1) – Pravica imetnika znamke, da nasprotuje nezakoniti uporabi svoje znamke – Uporaba – Pojem – Uporaba znamke kot iskalnega izraza za iskanje s spletnim iskalnikom proizvodov označenih z znamko – Objava povezave na spletno stran preprodajalca proizvodov označenih z znamko

Izrek

Člen 5(1) Prve direktive Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (89/104/EGS), kakor je bila spremenjena s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992, je treba razlagati tako, da lahko imetnik znamke oglaševalcu prepove, da na podlagi ključne besede, ki je enaka ali podobna tej znamki in jo je ta oglaševalec brez soglasja navedenega imetnika izbral v okviru storitve referenciranja na spletu, oglašuje proizvode ali storitve, enake tistim, za katere je registrirana navedena znamka, če to oglasno sporočilo povprečnemu uporabniku spleta ne omogoča ali le omejeno omogoča, da se seznani s tem, ali proizvodi ali storitve iz oglasa izvirajo od imetnika znamke ali podjetja, ki je z njim gospodarsko povezano, ali nasprotno, od tretjega.

Člen 6 Direktive 89/104, kakor je bila spremenjena s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992, je treba razlagati tako, da kadar oglaševalci uporabljajo znamki enake ali podobne znake kot ključne besede v okviru storitve referenciranja na spletu in gre za uporabo, ki jo je mogoče prepovedati na podlagi člena 5 navedene direktive, se ti oglaševalci praviloma ne morejo sklicevati na izjemo iz člena 6(1) te direktive, da bi se izognili uporabi take prepovedi. Vendar mora nacionalno sodišče glede na okoliščine, ki so podane v tej zadevi, preveriti, ali dejansko ne gre za nikakršno uporabo v smislu navedenega člena 6(1), ki bi jo bilo mogoče opredeliti kot uporabo v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.

Člen 7 Direktive 89/104, kakor je bila spremenjena s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992, je treba razlagati tako, da imetnik znamke nima pravice oglaševalcu prepovedati, da na podlagi znaka, ki je enak ali podoben navedeni znamki in ga je oglaševalec brez soglasja navedenega imetnika izbral za ključno besedo v okviru storitve referenciranja na spletu, oglašuje preprodajo proizvodov, ki jih je izdelal ta imetnik in jih sam dal na trg Evropskega gospodarskega prostora ali so bili na trg dani z njegovim soglasjem, razen če obstajajo upravičeni razlogi v smislu odstavka 2 navedenega člena, da navedeni imetnik temu nasprotuje, na primer če uporaba navedenega znaka vzbuja vtis, da obstaja gospodarska povezava med preprodajalcem in imetnikom znamke, ali če uporaba znatno škodi ugledu znamke.

Nacionalno sodišče, ki je pristojno za presojo, ali obstaja tak upravičen razlog v zadevi, v kateri mora odločiti:

—

samo na podlagi dejstva, da oglaševalec uporablja znamko druge osebe z dodatkom izrazov, ki kažejo, da so zadevni proizvodi predmet preprodaje, kot so „že uporabljeni“ ali „rabljeni“, ne more ugotoviti, da oglas daje vtis, da obstaja gospodarska povezava med preprodajalcem in imetnikom znamke ali da znatno škodi ugledu te znamke;

—

mora ugotoviti, da obstaja tak upravičen razlog, kadar preprodajalec brez soglasja imetnika znamke, ki jo uporablja pri oglaševanju svoje dejavnosti preprodaje, odstrani navedbo te znamke na proizvodih, ki jih je izdelal in dal na trg navedeni imetnik, in to označbo nadomesti z etiketo z navedbo svojega imena, s čimer povsem prikrije navedeno znamko, in

—

mora upoštevati, da preprodajalcu, ki se je specializiral za preprodajo rabljenih proizvodov znamke drugega, ni mogoče prepovedati, da uporabi to znamko za obveščanje javnosti o svoji dejavnosti preprodaje, ki poleg prodaje rabljenih proizvodov navedene znamke vključuje prodajo drugih rabljenih proizvodov, če prodaja teh drugih proizvodov glede na količino, predstavitev ali slabo kakovost ne pomeni tveganja za znatno poslabšanje podobe, ki jo je imetniku uspelo ustvariti za svojo znamko.

(1) UL C 55, 7.3.2009.