30.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 24/11


Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 2. decembra 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe House of Lords – Združeno kraljestvo) – Aventis Pasteur SA proti OB

(Zadeva C-358/08) (1)

(Direktiva 85/374/EGS - Odgovornost za proizvode z napako - Člena 3 in 11 - Zmota pri opredelitvi „proizvajalca“ - Sodni postopek - Predlog za nadomestitev prvotne tožene stranke s proizvajalcem - Potek zastaralnega roka)

2010/C 24/17

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

House of Lords

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Aventis Pasteur SA

Tožena stranka: OB

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – House of Lords – Razlaga Direktive Sveta 85/374/EGS z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (UL L 210, str. 29) – Tožba zoper družbo, ki se napačno šteje za proizvajalko proizvoda, ki naj bi imel napako – Možnost, da se po preteku desetletnega zastaralnega roka iz člena 11 Direktive tožena stranka nadomesti z drugo stranko – Oseba, ki je bila 10 let v postopku navedena kot tožena stranka, ni bila „proizvajalec“, kot je opredeljen v členu 3 Direktive

Izrek

Člen 11 Direktive Sveta z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (85/374/ES) je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da se nacionalni predpisi, ki dovoljujejo nadomestitev ene tožene stranke z drugo med sodnim postopkom, uporabijo tako, da po poteku roka, ki ga določajo, omogočajo tožbo zoper „proizvajalca“ v smislu člena 3 te direktive kot toženo stranko v postopku, ki je bil sprožen zoper drugo osebo.

Vendar je treba, po eni strani, ta člen 11 razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da nacionalno sodišče v sodnem postopku, sproženem v roku, določenem s tem členom, zoper hčerinsko družbo, ki je v stoodstotni lasti „proizvajalca“ v smislu člena 3(1) Direktive 85/374, razsodi, da lahko ta proizvajalec nadomesti to hčerinsko družbo, če to sodišče ugotovi, da je dajanje zadevnega proizvoda v promet dejansko določil ta proizvajalec.

Po drugi strani je treba člen 3(3) Direktive 85/374 razlagati tako, da kadar oškodovanec zaradi proizvoda, ki naj bi imel napako, razumno ni mogel identificirati proizvajalca tega proizvoda, preden je začel uresničevati svoje pravice zoper njegovega dobavitelja, je treba takega dobavitelja šteti za „proizvajalca“ za namene uporabe zlasti člena 11 te direktive, če ni oškodovancu na lastno pobudo in nemudoma sporočil identitete proizvajalca ali svojega dobavitelja, kar mora preučiti nacionalno sodišče ob upoštevanju okoliščin zadeve.


(1)  UL C 260, 11.10.2008.