|
12.1.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 8/20 |
Tožba, vložena 8. novembra 2007 – Ryanair proti Komisiji
(Zadeva T-404/07)
(2008/C 8/36)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: Ryanair Ltd (Dublin, Irska) (zastopnik: E. Vahida, odvetnik)
Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti
Predlogi tožeče stranke
|
— |
Naj se v skladu s členom 232 ES ugotovi opustitev ukrepanja Komisije v skladu z njenimi obveznostmi iz Pogodbe ES, s tem ko ni oblikovala svojega stališča glede pritožbe, ki jo je tožeča stranka nanjo naslovila 8. maja 2006 in ki ji je sledil pisni opomin z dne 31. julija 2007; |
|
— |
naj se Komisiji naloži plačilo celotnih stroškov, vključno s stroški, nastalimi tožeči stranki, tudi če bi po vložitvi tožbe Komisija ukrepala tako, da po mnenju Sodišča sprejetje odločbe več ne bi bilo potrebno, ali če bi Sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo; in |
|
— |
naj se sprejme nadaljnje ukrepe, za katere Sodišče meni, da so primerni. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka zatrjuje, da Komisija ni ukrepala, s tem ko ni oblikovala svojega stališča glede pritožbe, ki jo je tožeča stranka nanjo naslovila 8. maja 2006 v zvezi s i) protipravno državno pomočjo, ki naj bi jo Francija domnevno dodelila družbi Air France v obliki različnih letaliških pristojbin, ki naj bi jih francoska letališča zaračunavala glede na namembno letališče, ali ii) podredno, če bi se štelo, da so francoska letališča ravnala samostojno, v zvezi s protikonkurenčno diskriminacijo ob kršitvi člena 82 ES v korist družbe Air France, čeprav je bila v skladu s členom 232 ES pozvana, naj to stori.
Tožeča stranka tožbo utemeljuje s trditvijo, da bi morala Komisija prejeto pritožbo vestno in nepristransko preučiti, da bi:
|
— |
sprejela odločbo, s katero bi bilo ugotovljeno, bodisi da zadevni ukrepi niso bili državna pomoč v smislu člena 87(1) ES bodisi da je treba zadevne ukrepe šteti za državno pomoč v smislu člena 87(1) ES, ki je združljiva s skupnim trgom v skladu s členom 87(2) in (3) ES, ali |
|
— |
sprožila postopek na podlagi člena 88(2) ES. |
Podredno tožeča stranka navaja, da bi morala Komisija po prejemu podredne pritožbe tožeče stranke, da je bilo kršeno konkurenčno pravo, bodisi sprožiti postopek proti tistemu, na kogar se pritožba nanaša, bodisi sprejeti končno odločbo o zavrnitvi pritožbe, po tem ko bi tožeči stranki dala možnost, da se izjavi.
Tožeča stranka dalje zatrjuje, da je bilo glede na okoliščine in glede na to, da Komisija zadevna vprašanja pozna, obdobje štirinajstih mesecev med pritožbo tožeče stranke in njenim pisnim opominom nerazumno dolgo in da naj bi nedejavnost Komisije v tem obdobju pomenila opustitev ukrepanja v smislu člena 232 ES.
Nazadnje tožeča stranka navaja, da lahko podjetje v skladu s členom 232 ES vloži tožbo zoper Komisijo, ker ta ni sprejela ukrepov, ki bi jo neposredno in posamično zadevali, in da jo ukrepi, ki jih Komisija ni sprejela, kot konkurentko družbe Air France neposredno in posamično zadevajo.