22.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 315/41


Tožba, vložena 4. oktobra 2007 – FIFA proti Komisiji

(Zadeva T-385/07)

(2007/C 315/77)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Fédération Internationale de Football Association (FIFA) (zastopniki: R. Denton, E. Batchelor in F. Young, Solicitors)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

Odločba naj se razglasi za nično, zlasti člena 1 in 2; in

Komisija naj nosi svoje stroške in stroške, ki so v zvezi s tem postopkom nastali FIFI.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V skladu s členom 3a Direktive Sveta 89/552/EEC (1) o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov lahko država članica sestavi seznam športnih ali drugih dogodkov, ki se štejejo za dogodke „velikega družbenega pomena“. Dogodki iz seznama ne morejo biti predmet izključnih pravic, ki preprečujejo znatnemu deležu javnosti v tej državi članici ogled dogodka z neposrednim ali poznejšim prenosom na brezplačni televiziji.

Tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti Sklepa Komisije 2007/479/ES z dne 25. junija 2007 (2), s katerim je Komisija razglasila, da je seznam, ki ga je pripravila Belgija v skladu s členom 3a(1) Direktive Sveta 89/552/EGS v skladu s pravom Skupnosti.

V utemeljitev svoje vloge tožeča stranka navaja, da belgijski seznam omejuje temeljno svoboščino opravljanja storitev s tem, da preprečuje dajanje licenc tujim izdajateljem televizijskih programov z izključnimi pravicami FIFA World Cup za neposredni prenos na belgijskem trgu in da seznam vseh tekem FIFA World Cup, ne glede na popularnost, ni upravičen, sorazmeren ali potreben.

Dalje tožeča stranka zatrjuje, da belgijski seznam omejuje svobodo ustanavljanja s tem, da preprečuje tožeči stranki dajanje licenc novim udeležencem, ki želijo nadgrajeno izdajati športne televizijske programe, da bi se uveljavili na belgijskem trgu.

Poleg tega tožeča stranka navaja, da belgijski seznam krši lastninske pravice tožeče stranke s tem, da ji odreka izključne pravice televizijskega prenosa, ki so bilo po mnenju tožeče stranke v pravu ES priznane kot bistvo varstva intelektualne lastnine.

Končno, tožeča stranka trdi, da belgijski seznam v nasprotju s členom 3a(1) Direktive Sveta 89/552/EGS ni bil sestavljen jasno in pregledno.


(1)  Direktiva Sveta 89/552/EGS z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (UL L 298, str.23).

(2)  Sklep Komisije 2007/479/ES z dne 25. junij 2007 o združljivosti ukrepov, ki jih sprejme Belgija v skladu s členom 3a(1) Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov, s pravom Skupnosti (UL L 180, str. 24).