Tožba, vložena 4. maja 2007 – General Technic-Otis proti Komisiji

(Zadeva T-141/07)

(2007/C 140/65)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: General Technic-Otis Sàrl (Howald, Veliko vojvodstvo Luksemburg) (zastopnik: M. Nosbusch, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

S to tožbo tožeča stranka zahteva razglasitev delne ničnosti Odločbe Komisije C(2007) 512 konč. z dne 21. februarja 2007 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 ES in člena 53 EGP (zadeva COMP/E-1/38.823 – PO/Dvigala in tekoče stopnice) o kartelu na trgu nameščanja in vzdrževanja dvigal in tekočih stopnic v Belgiji, Nemčiji, Luksemburgu in na Nizozemskem, glede izigravanja razpisov za dajanje ponudb, delitve trga, določanja cen, dodeljevanja projektov in prodajnih pogodb, nameščanja, vzdrževanja ni posodabljanja naprav in izmenjave informacij, v delu, ki jo zadeva. Podrejeno tožeča stranka zahteva odpravo ali znižanje globe, ki ji je bila naložena z izpodbijano odločbo.

V podporo svojim predlogom tožeča stranka navaja sedem tožbenih razlogov.

S prvim tožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da naj bi Komisija, s tem da je očitana ravnanja štela za „zelo hudo“ kršitev, z uporabo pravil za izračun globe nepravilno uporabila pravo in nepravilno ugotovila dejansko stanje. Tožeča stranka navaja, da bi moral biti začetni znesek globe zato znižan glede na omejen geografski obseg obravnavanega trga ter na omejen učinek očitanih ravnanj na obravnavan trg.

Z drugim tožbenim razlogom tožeča stranka navaja, da naj bi Komisija, s tem da ni upoštevala dejanske ekonomske zmožnosti tožeče stranke, da povzroči škodo, nepravilno uporabila pravo in nepravilno ugotovila dejansko stanje. Prav tako zatrjuje, da bi Komisija morala ob določitvi zneska globe upoštevati njen status majhnega ali srednjega podjetja, ki se samostojno upravlja in ki zato ne bi moglo povzročiti znatne škode na trgu.

S tretjim tožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da naj bi Komisija, s tem da ni omejila zneska globe na 10- % njenega prometa, nepravilno uporabila pravo in nepravilno ugotovila dejansko stanje, in da naj ne bi imela razloga za upoštevanje prometa matične družbe za izračun najvišjega zneska globe, ki bi jo lahko naložila tožeči stranki.

Četrti tožbeni razlog je kršitev načela enakega obravnavanja, ki naj bi jo Komisija storila, s tem da ni dosledno uporabila načel o odgovornosti za vse člane obravnavanega kartela. Tožeča stranka zatrjuje, da naj bi Komisija očitana ravnanja pripisala njenim matičnim družbam, medtem ko naj tega ne bi storila za drugo družbo, kaznovano z isto odločbo, čeprav se je ta nahajala v položaju, ki je bil primerljiv s položajem tožeče stranke, kar zadeva izvajanje nadzora s strani matičnih družb.

S petim tožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da naj bi Komisija nepravilno ugotovila dejansko stanje, ker ji ni prisodila 50- % znižanja zneska globe na podlagi obvestila o pomilostitvi. (1) Tožeča stranka zatrjuje, da je bilo njeno sodelovanje s službami Komisije tesno, stalno in posebno obsežno in je upravičevalo največje znižanje globe, določeno v obvestilu o pomilostitvi, kar znese 50- %.

Šesti tožbeni razlog, na katerega se sklicuje tožeča stranka, je kršitev načela legitimnega pričakovanja, s tem da ji Komisija naj ne bi priznala dodatnega 10- % znižanja globe zaradi neugovarjanja dejstvom. Tožeča stranka navaja, da naj bi seznanitev z očitki ter praksa Komisije pri njej povzročila nastanek utemeljenega pričakovanja, da bo na podlagi tega dobila 10 % znižanje in ne zgolj 1- %, kot ji je bilo priznano z izpodbijano odločbo.

Sedmi tožbeni razlog je kršitev načela sorazmernosti kazni, s tem da naj globa, naložena tožeči stranki, ne bi bila upravičena glede na obravnavano kršitev in zlasti glede na njen domnevno omejen učinek na trg in dejstvo, da jo je storilo manjše podjetje.

(1)  Obvestilo Komisije o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah, UL 2002, C 45, str. 3.