Tožba, vložena 18. aprila 2007 – Alstom proti Komisiji

(Zadeva T-121/07)

(2007/C 140/51)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Alstom (Levallois Perret, Francija) (zastopniki: J. Derenne, odvetnik, W. Broere, solicitor, ter A. Müller-Rappard in C. Guirado, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

S to tožbo tožeča stranka predlaga delno razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2006) 6762 konč. z dne 24. januarja 2007 o postopku uporabe člena 81 ES in člena 53 EGP (zadeva COMP/F/38.899 – Plinsko izoliran stikalni mehanizem), glede sporazuma na področju projektov za plinsko izolirane stikalne mehanizme o manipulaciji javnih razpisov za te projekte, določitvi minimalnih cen ponudb, dodelitvi kvot in projektov in izmenjavi informacij. Podredno tožeča stranka predlaga razveljavitev ali znižanje globe, ki ji je bila naložena z izpodbijano odločbo.

V utemeljitev svojih predlogov navaja osem tožbenih razlogov.

Prvi je kršitev pravila o pravni varnosti in splošnem načelu „pravice do učinkovitega pravnega sredstva“, ker je Komisija s tem, da je naložila solidarno denarno kazen dvema podjetjema, ki sta neodvisni tako pravno kot ekonomsko, ustvarila položaj, v katerem naj bi bila morebitna korist za tožečo stranko iz tožbe zoper izpodbijano odločbo odvisna izključno od izida pravnega sredstva neodvisne tretje osebe.

Drugi tožbeni razlog je kršitev upoštevnih pravnih pravil o solidarnosti, ker naj bi Komisija za solidarno odgovorni za isto kršitev postavila podjetji, ki med sabo nista pravno povezani, in s tem kršila načeli pravne varnosti in individualizacije kazni.

S tretjim tožbenim razlogom tožeča stranka očita Komisiji, da je kršila člen 253 ES, ker ni navedla razloga, zakaj naj elementi, ki jih je navedla tožeča stranka kot dokaz, da nima odločujočega vpliva na svoje hčerinske družbe, ki jih ima v 100-odstotni lasti, ne bi zadostovali za ovržbo izpodbojne domneve glede tega.

Četrti tožbeni razlog tožeče stranke je kršitev člena 81 ES in zlasti pravil o odgovornosti družb mater za kršitve, ki so jih storile njene hčerinske družbe, ter pravil o prenosu odgovornosti za kršitve.

S petim tožbenim razlogom tožeča stranka navaja, da naj bi izpodbijana odločba kršila pravila o priznanju oteževalnih okoliščin za dejavnosti „vodje sporazuma“ skupaj z načelom enakega obravnavanja. Tožeča stranka zatrjuje, da ji je Komisija napačno pripisala vlogo vodje in da naj bi bila njena vloga „evropskega tajnika“ sporazuma izključno administrativna in naj ji ne bi podeljevala pomembnejše vloge kot drugim udeležencem sporazuma. Zato tožeča stranka navaja, da naj bi Komisija storila napako v presoji, kršila veljavna pravila in naj odločbe na tej točki ne bi dovolj utemeljila.

Tožeča stranka tudi zatrjuje, da naj bi Komisija kršila pravna pravila glede dokaza o nadaljevani kršitvi, ker naj ne bi podala dokazov, ki bi se nanašali na dejstva, ki bi bila časovno dovolj blizu, da bi lahko dokazala nadaljevanje kršitve.

Sedmi tožbeni razlog, ki ga navaja tožeča stranka, je kršitev pravic obrambe, ker naj bi po njenem izpodbijana odločba temeljila na določenih podatkih, ki jih ni bilo v sporočilu očitkov Komisije in glede katerih naj Komisija ne bi sporočila, kako bodo vplivali na odločbo Komisije.

Nazadnje, z osmim tožbenim razlogom tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija kršila pravila o izračunu temeljnega zneska globe, ker naj bi izpodbijana odločba za celotno obdobje kršitve določala znesek globe na podlagi prometa v okviru Evropskega gospodarskega prostora, čeprav je Sporazum o EGP začel veljati šele 1. januarja 1994.