1

Tožeča stranka, družba Nokia Oyj, je 7. januarja 2004 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) vložila prijavo znamke Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1), kakor je bila spremenjena (nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1)).

2

Znamka, za katero je bila prijavljena registracija, je besedni znak LIFE BLOG.

3

Proizvodi in storitve, za katere je bila prijavljena registracija, spadajo v razrede 9, 38 in 41 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in ustrezajo tem opisom:

4

Ta prijava znamke je bila objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 2/2005 z dne 10. januarja 2005.

5

Intervenientka, družba Medion AG, je 4. aprila 2004 vložila ugovor zoper prijavljeno znamko zaradi verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009).

6

Ugovor je temeljil na vseh proizvodih in storitvah, ki jih zajema nemška registracija št. 39849644 besedne znamke LIFE, prijavljena 29. avgusta 1998 in registrirana , za proizvode in storitve iz razredov 1, od 7 do 11, 16, 21, 28, 37, 38, 41 in 42.

7

Ugovor se nanaša na vse proizvode in storitve, ki jih zajema navedena znamka, razen „gasilnih aparatov“ iz razreda 9 ter „športnih in kulturnih dejavnosti“ iz razreda 41.

8

Oddelek za ugovore je z odločbo z dne 27. novembra 2006 ugodil ugovoru, ker naj bi na ozemlju Nemčije obstajala verjetnost zmede v zvezi z vsemi proizvodi in storitvami, razen v zvezi z „nadzornimi aparati in instrumenti“ ter „prodajnimi avtomati in mehanizmi za aparate na kovance“ iz razreda 9, ki so se šteli za različne od proizvodov prejšnje znamke.

9

Tožeča stranka je 18. januarja 2007 vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za ugovore.

10

Z odločbo z dne 2. oktobra 2007 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je drugi odbor za pritožbe pritožbo zavrnil. Potem ko je poudaril, da tožeča stranka ne zatrjuje ničesar, s čimer bi bilo mogoče oporekati presoji, da so proizvodi in storitve iz razredov 9, 38 in 41, ki jih zajema navedena znamka, enaki ali podobni tistim iz prejšnje znamke, je potrdil odločbo oddelka za ugovore v zvezi s tem. Odbor za pritožbe je, kot je to storil oddelek za ugovore, primerjal prijavljeno znamko z eno izmed prejšnjih intervenientkinih znamk, ki je imela največji obseg in katere prikaz je bil najbližji znamki tožeče stranke.

11

V zvezi s primerjavo obravnavanih znamk je odbor za pritožbe v točki 24 izpodbijane odločbe v bistvu ugotovil, da izraz „life“ ali njegove nemške sopomenke „leben“ ni mogoče šteti za opis zadevnih proizvodov in storitev. V točki 25 izpodbijane odločbe je dodal, da je malo verjetno, da upoštevna nemška javnost angleško besedo „life“ povezuje s konceptom dolgega življenja. V zvezi z oslabitvijo prejšnje znamke zaradi zatrjevanega soobstoja velikega števila podobnih znamk je odbor za pritožbe v točkah 26 in 27 izpodbijane odločbe (točki 27 in 28 angleške različice te odločbe) zagovarjal stališče, da ta trditev ni bila podprta z izvlečkom iz registra znamk Skupnosti UUNT, saj nekatere izmed teh znamk še niso bile prijavljene, druge pa so bile izbrisane. Odbor za pritožbe je poleg tega v točki 28 izpodbijane odločbe (točka 29 angleške različice te odločbe) navedel, da je Sodišče v sodbi z dne 6. oktobra 2005 v zadevi Medion (C-120/04, ZOdl., str. I-8551) priznalo običajni razlikovalni značaj izraza„life“.

12

Glede pojma „blog“ je odbor za pritožbe v točkah 30 in 32 izpodbijane odločbe (točki 31 in 33 angleške različice te odločbe) menil, da je splošno sprejeto, da je ta pojem okrajšava pojma „weblog“, s katerim se opisuje redno posodobljen osebni spletni dnevnik, in je potrdil ugotovitve oddelka za ugovore, da je beseda „blog“ za del obravnavanih proizvodov in storitev, h katerim lahko spadajo proizvodi in storitve v zvezi z internetom, lahko „precej šibka“, saj naj bi jo povprečni potrošnik proizvodov in storitev, povezanih z informacijsko tehnologijo, povezoval z značilnostmi teh proizvodov in storitev.

13

Glede drugih proizvodov in storitev je odbor za pritožbe v točki 32 izpodbijane odločbe (točka 33 angleške različice te odločbe) menil, da je Sodišče pri odločanju o ugovoru med znakoma LIFE in THOMSON LIFE ugotovilo obstoj nevarnosti zmede. Ker naj bi Sodišče to ugotovilo v kontekstu, v katerem je bil element „life“ na drugem mestu in v katerem je prav tako šlo za električne proizvode, sorazmerna „moč“ ali „šibkost“ pojma „blog“ ne bi smela čezmerno vplivati na končno ugotovitev.

14

Končno, v zvezi s presojo znamk v celoti odbor za pritožbe v točkah 33 in 34 izpodbijane odločbe (točki 34 in 35 angleške različice te odločbe) ugotavlja, da ob uporabi zgoraj v točki 11 navedene sodbe Medion obstaja nevarnost zmede, ker ima izraz „life“ v okviru prijavljenega znaka samostojni razlikovalni učinek, ne da bi bil v njem prevladujoči element, in da upoštevna nemška javnost zadevno znamko dojema kot znak, ki je gospodarsko povezan s prejšnjo znamko. Po mnenju odbora za pritožbe ta ugotovitev temelji, prvič, na dejstvu, da podobnost ali enakost zadevnih proizvodov in storitev izravna očitno slišno in vidno razliko med znamkama, drugič, na dejstvu, da je pozornost potrošnikov bolj usmerjena na začetek znamke, ki naj bi zato lažje ostal v spominu, in, tretjič, na dejstvu, da se koncepti, razvidni iz obravnavanih znamk, delno prepletajo.

15

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

16

UUNT in intervenientka Splošnemu sodišču predlagata, naj:

17

UUNT oporeka dopustnosti drugega in tretjega predloga tožeče stranke, ki se nanašata na zavrnitev ugovora in registracijo prijavljene znamke, saj naj bi šlo za izrecni nalogi.

18

Spomniti je treba, da mora v skladu z ustaljeno sodno prakso v okviru tožbe, vložene pri sodišču Skupnosti proti odločbi odbora za pritožbe UUNT, slednji v skladu s členom 63(6) Uredbe št. 40/94 (postal člen 65(6) Uredbe št. 207/2009) sprejeti ukrepe za uskladitev s sodbo sodišča Skupnosti. Sodišče prve stopnje tako UUNT ne more dajati izrecnih nalog (sodbi Sodišča prve stopnje z dne 31. januarja 2001 v zadevi Mitsubishi HiTec Paper Bielefeld proti UUNT (Giroform), T-331/99, Recueil, str. II-433, točka 33, in z dne v zadevi Orsay proti UUNT – Jiménez Arellano (O orsay), T-39/04, neobjavljena v ZOdl., točka 15).

19

Tretji predlog tožeče stranke, s katerim Splošnemu sodišču predlaga, naj UUNT naroči, da registrira prijavljeno znamko, je treba torej zavrniti kot nedopusten.

20

V zvezi z drugim predlogom zadostuje ugotovitev, da ga je treba proučiti samo, če se ugodi predlogu razveljavitve izpodbijane odločbe.

21

UUNT in intervenientka trdita, da priloge od A 1 do A 4 tožbe, ki dokazujejo soobstoj znamk, ki vsebujejo izraz „life“, na trgu, niso bile nikoli predložene v upravnem postopku pred UUNT, tako da jih je treba razglasiti za nedopustne.

22

Spomniti je treba, da je namen tožb pred Splošnim sodiščem nadzor zakonitosti odločb odborov za pritožbe UUNT v smislu člena 63 Uredbe št. 40/94. Zato ni naloga Splošnega sodišča, da ponovno preizkusi dejansko stanje ob upoštevanju dokazov, ki so mu bili prvič predloženi (sodbi Sodišča prve stopnje z dne 18. februarja 2004 v zadevi Koubi proti UUNT – Flabesa (CONFORFLEX), T-10/03, Recueil, str. II-719, točka 52, in z dne v zadevi Éditions Albert René proti UUNT – Orange (MOBILIX), T-336/03, ZOdl., str. II-4667, točki 15 in 16).

23

V zvezi s tem je treba opozoriti, da se je tožeča stranka v postopku pred UUNT sklicevala na to, da soobstoj prejšnjih znamk lahko dokazuje „stopnjo razredčitve“ izraza „life“ (glej točke 11, 23 in 27 izpodbijane odločbe (točke 11, 23 in 28 angleške različice te odločbe)), tako da bi tožeča stranka morala predložiti dokaze v utemeljitev teh trditev pred UUNT.

24

Iz tega je razvidno, da je treba priloge od A 1 do A 4, ki dokazujejo soobstoj znamk, ki vsebujejo izraz „life“, na trgu, in niso bile nikoli predložene v postopku pred UUNT, razglasiti za nedopustne.

25

UUNT ugotavlja, da splošno sklicevanje tožeče stranke v tožbi na dokumente, predložene v postopku pred UUNT, ne izpolnjuje zahtev iz člena 44(1)(c) Poslovnika Sodišča prve stopnje. Tako naj bi bile trditve tožeče stranke v zvezi s stopnjo razlikovalnega značaja prejšnje znamke in razlikami med zadevnima znamkama nedopustne.

26

Spomniti je treba, da mora tožba na podlagi člena 44(1) Poslovnika Sodišča prve stopnje vsebovati povzetek tožbenih razlogov. Na podlagi sodne prakse mora biti ta povzetek dovolj jasen in natančen, da lahko tožena stranka pripravi obrambo in da lahko Sodišče prve stopnje odloči o tožbi, tudi če nima drugih informacij (glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 21. aprila 2004 v zadevi Concept proti UUNT (ECA), T-127/02, Recueil, str. II-1113, točka 17 in navedena sodna praksa).

27

Poleg tega, čeprav je besedilo tožbe glede posamičnih vprašanj lahko podprto in dopolnjeno s sklicevanjem na povzetke dokumentov, ki so ji priloženi, pa splošno sklicevanje na druge dokumente, tudi če so priloženi tožbi, ne more nadomestiti pomanjkanja bistvenih elementov pravne utemeljitve, ki morajo biti v skladu z zgoraj navedeno določbo zajeti v tožbi (glej zgoraj v točki 26 navedeno sodbo ECA, točka 18 in navedena sodna praksa).

28

V obravnavanem primeru se je tožeča stranka glede, prvič, podobnosti in razlik med zadevnima znakoma zadovoljila s temi navedbami v tožbi (točka 29):

„Tožeča stranka ne bo na široko razpravljala o razlikah in podobnostih med zadevnimi znamkami, saj so te splošno znane in so bile v predhodni fazi postopka temeljito preverjene. Tožeča stranka se poleg tega, da ne bi presegla določenega največjega števila strani, sklicuje na trditve in dokaze, predstavljene pred UUNT in odborom za pritožbe.“

29

Tožeča stranka tako ne navaja niti posebnih točk tožbe, ki jih želi dopolniti s tem predlogom, niti dokumentov, v katerih so predstavljene njene eventualne trditve.

30

V teh okoliščinah Splošnemu sodišču v teh dokumentih in prilogah ni treba iskati trditev, na katere bi se lahko sklicevala tožeča stranka, niti jih ni treba proučiti, saj so te trditve nedopustne.

31

Glede, drugič, trditev v zvezi z razlikovalnim učinkom prejšnje znamke je treba ugotoviti, da čeprav se je tožeča stranka v točki 28 tožbe sklicevala na trditve v postopku pred UUNT in dokaze, ki so bili predloženi v tem postopku, je zlasti v točkah od 22 do 27 tožbe utemeljevala obstoj šibkega razlikovalnega učinka navedene znamke. Na podlagi tega bo Splošno sodišče proučilo kritiko izpodbijane odločbe.

32

Vendar Splošno sodišče iz razlogov, kakršni so navedeni zgoraj v točkah od 26 do 30, ne more biti zavezano preverjati „trditev in dokazov, predstavljenih pred UUNT in odborom za pritožbe“ (točka 28 tožbe), ki v tožbi niso niti navedeni niti pojasnjeni.

33

Tožeča stranka navaja en sam tožbeni razlog, in sicer kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94.

34

Tožeča stranka navaja, da je odbor za pritožbe storil napako s tem, da je svojo odločitev oprl na zgoraj v točki 11 navedeno sodbo Medion, saj v obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni kumulativni pogoji, ki jih je določilo Sodišče: v obravnavani zadevi ne gre za znamko, v kateri je prejšnja znamka povezana z opisom podjetja in prejšnja znamka nima običajnega razlikovalnega učinka in „samostojne vloge“ v novi znamki. Tožeča stranka navaja, da v prijavljeni znamki znak „blog“ ni ime družbe tožeče stranke.

35

Tako naj bi pojem „samostojna vloga“ znamke pomenil, da element, ki ni skupen del zadevnih znamk, vseeno lahko označuje izvor blaga in storitev neodvisno od sestavljene znamke. Če bi novo znamko postavili poleg imena družbe, bi torej sestavljeni znak dajal vtis, da označuje določeno vrsto proizvodov med proizvodi in storitvami družbe. Tožeča stranka meni, da bi pravilna analiza v skladu s sodno prakso Splošnega sodišča morala pripeljati do ugotovitve, da je element, ki sestavlja prejšnjo znamko, prevladujoči element prijavljene znamke, kar naj pri izrazu„life“ pri tej znamki ne bi bilo podano, saj je ta manj razlikovalen kot pojem „blog“.

36

Tožeča stranka poleg tega navaja, prvič, da je v nasprotju z mnenjem odbora za pritožbe, ki je prejšnji znamki priznal običajni razlikovalni učinek, ta znamka „šibka znamka“ in, drugič, da Sodišče v okviru zgoraj v točki 11 navedene sodbe Medion ni moglo opraviti take opredelitve, ker je šlo za vprašanje za predhodno odločanje. Dalje, tožeča stranka poudarja, da mora odbor za pritožbe presojati razlikovalni učinek prejšnje znamke.

37

Nazadnje, tožeča stranka navaja, da je sestavni element prejšnje znamke zelo pogosto uporabljen pojem v zadevnem sektorju in da soobstaja na trgih v zvezi s proizvodi in storitvami kakor tudi upoštevnimi potrošniki.

38

UUNT in intervenientka ta tožbeni razlog zavračata.

39

V skladu z določbami člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 o ugovoru imetnika prejšnje znamke se znamka, za katero je vložena prijava, ne registrira, če „zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, ki jih označujejo znamke, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja znamka; verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko“.

40

Poleg tega na podlagi člena 8(2)(a)(ii) Uredbe št. 40/94 (postal člen 8(2)(a)(ii) Uredbe št. 207/2009) prejšnje znamke pomenijo znamke Skupnosti in znamke, registrirane v državi članici, pri katerih so bile zahteve za registracijo vložene pred datumom zahteve za registracijo znamke Skupnosti.

41

V skladu z ustaljeno sodno prakso verjetnost zmede obstaja, če bi javnost lahko mislila, da zadevni proizvodi ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali, odvisno od primera, iz gospodarsko povezanih podjetij (glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 10. septembra 2008 v zadevi Boston Scientific proti UUNT – Terumo (CAPIO), T-325/06, neobjavljena v ZOdl., točka 70 in navedena sodna praksa; glej tudi po analogiji sodbi Sodišča z dne v zadevi Canon, C-39/97, Recueil, str. I-5507, točka 29, in z dne v zadevi Lloyd Schuhfabrik Meyer, C-342/97, Recueil, str. I-3819, točka 17).

42

Poleg tega ni dvoma, da je treba verjetnost zmede v javnosti presojati celovito, ob upoštevanju vseh pomembnih dejavnikov posameznega primera (glej zgoraj v točki 41 navedeno sodbo CAPIO, točka 71 in navedena sodna praksa; glej tudi po analogiji sodbo Sodišča z dne 11. novembra 1997 v zadevi SABEL, C-251/95, Recueil, str. I-6191, točka 22, ter zgoraj v točki 41 navedeni sodbi Canon, točka 16, in Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 18).

43

Ta celovita presoja zajema medsebojno odvisnost med upoštevanimi dejavniki, zlasti med podobnostjo znamk in podobnostjo označenih proizvodov ali storitev. Tako je nizko stopnjo podobnosti med označenimi proizvodi ali storitvami mogoče izravnati z visoko stopnjo podobnosti med znamkama in obratno (sodba Sodišča z dne 13. septembra 2007 v zadevi Il Ponte Finanziaria proti UUNT, C-234/06 P, ZOdl., str. I-7333, točka 48; sodba Sodišča prve stopnje z dne v zadevi Matratzen Concord proti UUNT – Hukla Germany (MATRATZEN), T-6/01, Recueil, str. II-4335, točka 25; glej tudi po analogiji zgoraj v točki 41 navedeno sodbo Canon, točka 17). Medsebojna odvisnost med temi dejavniki je izražena v sedmi uvodni izjavi Uredbe št. 40/94 (postala uvodna izjava 8 Uredbe št. 207/2009), v skladu s katero je treba pojem podobnosti razlagati v povezavi z verjetnostjo zmede, katere presoja je odvisna od številnih dejavnikov, zlasti od prepoznavnosti znamke na trgu, njenega povezovanja z uporabljenim ali registriranim znakom ter od stopnje podobnosti med znamko in označenimi proizvodi in storitvami (glej zgoraj v točki 41 navedeno sodbo CAPIO, točka 72 in navedena sodna praksa).

44

Poleg tega mora celovita presoja verjetnosti zmede glede vidne, slišne ali pojmovne podobnosti nasprotujočih si znakov temeljiti na njihovem celostnem vtisu, upoštevajoč zlasti njihove razlikovalne in prevladujoče elemente. Iz besedila člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94, v skladu s katerim „obstaja v javnosti verjetnost zmede“, je namreč razvidno, da ima pri celoviti presoji verjetnosti zmede odločilno vlogo to, kako povprečni potrošnik zadevne vrste proizvodov ali storitev zaznava znamke. Povprečni potrošnik znamko ponavadi zaznava kot celoto in ne preverja njenih posameznih elementov (glej zgoraj v točki 41 navedeno sodbo CAPIO, točka 73 in navedena sodna praksa; glej tudi po analogiji zgoraj v točki 42 navedeno sodbo SABEL, točka 23).

45

Za celovito presojo verjetnosti zmede mora biti povprečni potrošnik zadevnih proizvodov običajno obveščen ter razumno pozoren in preudaren. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da ima le redko možnost neposredno primerjati različne znamke, zato se mora zanesti na njihovo nepopolno podobo, ki jo je ohranil v spominu. Prav tako je treba upoštevati dejstvo, da je stopnja pozornosti povprečnega potrošnika različna, odvisno od vrste zadevnih proizvodov ali storitev (sodbi Sodišča prve stopnje z dne 23. oktobra 2002 v zadevi Oberhauser proti UUNT – Petit Liberto (Fifties), T-104/01, Recueil, str. II-4359, točka 28, in z dne v zadevi BMI Bertollo proti UUNT – Diesel (DIESELIT), T-186/02, ZOdl., str. II-1887, točka 38; glej tudi po analogiji zgoraj v točki 41 navedeno sodbo Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 26).

46

V obravnavanem primeru je prejšnja znamka nacionalna znamka, registrirana v Nemčiji, v zvezi s katero je bila sprejeta izpodbijana odločba. Zato mora biti preizkus, kot je ugotovil odbor za pritožbe v točki 21 izpodbijane odločbe, omejen na ozemlje Nemčije.

47

Gotovo je tudi, da upoštevno javnost – kot odbor za pritožbe upravičeno opozarja v točki 21 izpodbijane odločbe – sestavljajo povprečni nemški potrošniki, ki so običajno obveščeni ter razumno pozorni in preudarni. Toda ker so nekateri od teh proizvodov in storitev lahko dražji, bo pozornost javnosti nujno večja. Te ugotovitve, ki jih stranke niso izpodbijale, je treba potrditi.

48

Presojo odbora za pritožbe glede verjetnosti zmede med nasprotujočima si znakoma je treba preizkusiti ob upoštevanju zgoraj navedenih ugotovitev.

49

V zvezi s tem zadošča ugotovitev, da je treba potrditi stališče, ki ga je zavzel odbor za pritožbe v točki 18 izpodbijane odločbe, v katerem se sklicuje na analizo oddelka za ugovore, saj tožeča stranka nikakor ni kritizirala izpodbijane odločbe v zvezi z enakostjo ali podobnostjo zadevnih proizvodov in storitev.

50

Kot je bilo navedeno že zgoraj v točki 44, mora celovita presoja verjetnosti zmede glede vidne, slišne ali pojmovne podobnosti zadevnih znamk temeljiti na celotnem vtisu, ki ga te ustvarjajo, ob upoštevanju zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov (glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 14. oktobra 2003 v zadevi Phillips-Van Heusen proti UUNT – Pash Textilvertrieb und Einzelhandel (BASS), T-292/01, Recueil, str. II-4335, točka 47, in zgoraj v točki 41 navedeno sodbo CAPIO, točka 88 in navedena sodna praksa; glej po analogiji zgoraj v točki 42 navedeno sodbo SABEL, točka 23).

51

Tudi iz sodne prakse je razvidno, da sta si znamki podobni, kadar upoštevna javnost meni, da med njima obstaja vsaj delna enakost z enega ali več upoštevnih vidikov (zgoraj v točki 43 navedena sodba MATRATZEN, točka 30, in zgoraj v točki 41 navedena sodba CAPIO, točka 89; glej tudi po analogiji zgoraj v točki 42 navedeno sodbo SABEL, točka 23).

52

Odbor za pritožbe je v točki 35 izpodbijane odločbe (točka 36 angleške različice te odločbe) na podlagi celovite presoje zadevnih znamk ugotovil, da sta si podobni. To presojo je treba potrditi.

53

V zvezi s tem je treba spomniti, da sta znaka, ki ju je treba primerjati, LIFE in LIFE BLOG.

54

Prvič, v zvezi z vidno primerjavo je treba ugotoviti, da je prijavljena znamka sestavljena iz dveh besed, napisanih z velikimi tiskanimi črkami in sestavljenih iz osmih črk. Prejšnja znamka je sestavljena iz ene besede, napisane z velikimi tiskanimi črkami in sestavljene iz štirih črk. Te razlike so popolnoma izravnane s tem, da je izraz „life“ skupna obema znakoma in je natančna reprodukcija prejšnje znamke.

55

Med zadevnima znamkama prav tako obstaja neka vidna podobnost, saj je sestavni element prejšnje znamke prva sestavina prijavljene znamke. Glede na to, da gre za dve besedni znamki, sta za namen presoje njune vidne podobnosti obe zapisani nestilistično. Povprečni potrošnik, ki se običajno mora zanesti na nepopolno podobo znamk, ki jih ohrani v spominu, bi lahko vidno zamenjal zadevni znamki (glej v tem smislu sodbo Sodišča prve stopnje z dne 4. maja 2005 v zadevi Reemark proti UUNT – Bluenet (Westlife), T-22/04, ZOdl., str. II-1559, točka 34).

56

Drugič, glede slišne primerjave je treba ugotoviti, da je prijavljena znamka sestavljena iz dveh besed, prejšnja znamka pa iz ene. Dva znaka se tako različno izgovarjata. Zaradi enakosti prve besede prijavljene znamke in edine besede prejšnje znamke, ki se izgovarjata enako, vseeno obstaja neka slišna podobnost med tema znakoma, če se obravnavata skupaj (glej v tem smislu sodbo Sodišča prve stopnje z dne 27. septembra 2007 v zadevi La Mer Technology proti UUNT – Laboratoires Goëmar (LA MER), T-418/03, neobjavljena v ZOdl., točka 123).

57

Tretjič, glede pojmovne primerjave je treba opozoriti, da gre pri izrazu „life“ za običajno angleško besedo, ki je lahko razumljiva za povprečno nemško govorečo javnost. V povezavi z zadevnimi proizvodi in storitvami izraz „life“ prej napotuje na pojem življenja (life) kot pa na posebno življenjsko dobo teh proizvodov in storitev. Enako pojmovno vsebino ima tudi prijavljena znamka, ki vsaj tiste, ki razumejo pomen besede „blog“, napotuje na osebni spletni dnevnik.

58

Tako je treba ugotoviti, kot je poudaril že UUNT, da dodatni pojem „blog“, ki je pripet k prijavljeni znamki, ne more izpodriniti sklicevanja na koncept življenja (life), ki je skupno obema znakoma in ga ni mogoče obravnavati, kot da ima majhen ali celo neopazen pomen, tako da med zadevnima znakoma obstaja neka pojmovna podobnost.

59

Spomniti je treba, da obstaja verjetnost zmede, če sta stopnja podobnosti zadevnih znamk in stopnja podobnosti proizvodov ali storitev, določenih z znamkama, skupaj dovolj visoki (zgoraj v točki 43 navedena sodba MATRATZEN, točka 45).

60

V zvezi s tem velja, da čeprav potrošnik ponavadi daje večji pomen začetkom besed, ker so prej izgovorjeni (glej v tem smislu sodbo Sodišča prve stopnje z dne 27. februarja 2008 v zadevi Citigroup proti UUNT – Link Interchange Network (WORLDLINK), T-325/04, neobjavljena v ZOdl., točka 82), noben od elementov „life“ in „blog“ ni prevladujoči element prijavljene znamke v obravnavanem primeru. Glede na to bi bilo nenaravno presoditi, da je izraz „life“ prevladujoč, ker je prvi element prijavljene znamke, vendar pa tudi ni nobenega razloga, da bi element „blog“ šteli za prevladujočega (glej v tem smislu zgoraj v točki 55 navedeno sodbo Westlife, točka 36).

61

Poleg tega je treba dodati, prvič, da ni mogoče veljavno trditi, da bi izraz „life“ lahko kakor koli opisovala zadevne proizvode in storitve.

62

Drugič, pri pojmu „blog“ je treba razlikovati glede na to, na katere proizvode in storitve se nanaša. Pojem „blog“ ima namreč ob uporabi za proizvode in storitve na področju informatike ali telekomunikacij omejen razlikovalni učinek, saj je ta pojem v zvezi s tem področjem na splošno tudi pri povprečnem nemškem potrošniku teh proizvodov in storitev razumljen kot sklicevanje na spletni dnevnik (weblog). V tej kategoriji ima tako izraz „life“ večji razlikovalni učinek kot beseda „blog“.

63

Nasprotno je v zvezi z vsemi drugimi proizvodi in storitvami, ki nimajo ničesar skupnega z informatiko ali telekomunikacijami in pri katerih pojem „blog“ ne more imeti nobenega drugega pomena, treba ugotoviti, da se noben od izrazov „life“ in „blog“ jasno ne pojavlja kot pojem z večjim razlikovalnim učinkom. Kot je pravilno navedel UUNT, bi bilo višjo stopnjo razlikovalnega učinka pojma „blog“, če bi bila ugotovljena, mogoče nekoliko izravnati s tem, da izraz „life“ stoji na začetku znaka, saj je javnost ponavadi pozorna na začetek prijavljenega znaka.

64

V obravnavanem primeru je bilo že v točki 49 ugotovljeno, da so zadevni proizvodi in storitve deloma enaki in deloma podobni. Poleg tega ob upoštevanju ugotovitev iz točk od 60 do 63 celoten vtis, ki ga dajeta nasprotujoča si znaka, ob upoštevanju njunih razlikovalnih in prevladujočih elementov ustvarja občutek podobnosti med njima, ki lahko povzroči verjetnost zmede pri potrošniku. V preostalem, tudi če upoštevna javnost, vključno z bolj pozorno, lahko razlikuje nasprotujoča si znaka, bi bilo – kot trdi UUNT – vseeno mogoče domnevati, da znamke izvirajo iz istega podjetja ali, odvisno od primera, iz gospodarsko povezanih podjetij, ki jih označuje izraz „life“.

65

Kot je razvidno iz točke 60, ni razloga za trditev, da je v obravnavanem primeru v prijavljeni znamki izraz „life“ manj poudarjen kot beseda „blog“. V obravnavanem primeru je očitno, da razlika med obema zadevnima znakoma glede na zadnjo besedo prijavljene znamke ne zadošča za izravnavo ugotovljene podobnosti med obema elementoma prijavljene znamke in enim sestavnim elementom prejšnje znamke.

66

Poleg tega je treba opozoriti, da čeprav v obravnavanem primeru obstaja bistvena pojmovna razlika med znakoma, ta ne more nevtralizirati predhodno ugotovljene vidne in slišne podobnosti (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 18. decembra 2008 v zadevi Éditions Albert René proti UUNT, C-16/06 P, ZOdl., str. I-10053, točka 98).

67

Končno, tožeči stranki ni uspelo prikazati zmanjšanja razlikovalnega značaja prejšnje znamke, ker dokaz o soobstoju znamk, ki vsebujeta izraz „life“, ni bil predložen.

68

V zvezi s tem je treba spomniti, da nedvomno ni popolnoma izključeno, da lahko v nekaterih primerih soobstoj prejšnjih znamk na trgu celo zmanjša verjetnost zmede med spornima znamkama, ki so jo ugotovili organi UUNT. Vendar naj bi se taka možnost upoštevala samo, če je v postopku zaradi upoštevnih razlogov za zavrnitev pred UUNT prijavitelj znamke Skupnosti pravilno prikazal, da navedeni soobstoj temelji na neobstoju verjetnosti zmede pri upoštevni javnosti glede prejšnjih znamk, na katere se sklicuje, in prejšnje znamke intervenientke, ki je temelj ugovora, in pod pogojem, da so zadevne prejšnje znamke in sporni znamki enaki (glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 7. novembra 2007 v zadevi NV Marly proti UUNT – Erdal (Top iX), T-57/06, neobjavljena v ZOdl., točka 97 in navedena sodna praksa).

69

Vseeno je treba ugotoviti, da v obravnavanem primeru dokaz o enakosti soobstoječih prijavljenih znamk na trgu, kot je v točki 27 izpodbijane odločbe (točki 28 angleške različice te odločbe) pravilno poudaril odbor za pritožbe, ni bil predložen. V preostalem tožeča stranka nikakor ni dokazala, da navedeni soobstoj temelji na neobstoju verjetnosti zmede (sodba Sodišča prve stopnje z dne 11. maja 2005 v zadevi Grupo Sada proti UUNT – Sadia (GRUPO SADA), T-31/03, ZOdl., str. II-1667, točka 87).

70

Poleg tega je treba spomniti, da lahko verjetnost zmede obstaja celo v primeru prejšnje znamke s šibkim razlikovalnim učinkom in znamke, za katero se zahteva prijava in ki ni popolna reprodukcija prejšnje znamke, in to zlasti zaradi podobnosti zadevnih znakov in označenega blaga ali storitev (sklep Sodišča z dne 27. aprila 2006 v zadevi L’Oréal proti UUNT, C-235/05 P, neobjavljen v ZOdl., točka 53).

71

Iz tega je razvidno, da če se obravnavajo kumulativno, so stopnja podobnosti zadevnih znamk in enakost ali stopnja podobnosti označenih proizvodov in storitev dovolj visoke. Odbor za pritožbe je torej pravilno ugotovil, da pri zadevni javnosti obstaja nevarnost zmede med zadevnimi znaki.

72

Ob upoštevanju ugotovitve odbora za pritožbe iz točke 33 izpodbijane odločbe (točka 34 angleške različice te odločbe) in ne da bi se bilo treba vprašati, ali je res, da se je odbor za pritožbe pri obrazložitvi, da element „blog“ ne predstavlja niti znamke niti imena znane družbe, oprl zlasti na zgoraj v točki 11 navedeno sodbo Medion, je treba ugotoviti, da je treba potrditi presojo odbora za pritožbe glede nevarnosti zmede ob upoštevanju podobnosti zadevnih proizvodov, storitev in znakov.

73

V preostalem v skladu s sodno prakso velja, da kadar je znamka sestavljena iz elementa, ki je dodan prejšnji znamki, prejšnja znamka, tudi kadar ni prevladujoči sestavni del v sestavljeni znamki, lahko ohrani samostojni razlikovalni učinek v njej. V takem primeru se sestavljena znamka in prejšnja znamka lahko štejeta za podobni (sodba Sodišča prve stopnje z dne 2. decembra 2008 v zadevi Harman International Industries proti UUNT – Becker (Barbara Becker), T-212/07, ZOdl., str. II-3431, točka 37; glej tudi zgoraj v točki 11 navedeno sodbo Medion, točki 30 in 37). V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da ob upoštevanju vsega navedenega element „life“ ohranja samostojni razlikovalni učinek prijavljene znamke.

74

Edini tožbeni razlog, in sicer kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94, je enako kot celotno tožbo treba torej zavrniti kot neutemeljen, ne da bi bilo treba odločati o dopustnosti drugega predloga tožeče stranke, s katerim Splošnemu sodišču predlaga zavrnitev intervenientkinega ugovora (glej v tem smislu sodbo Sodišča prve stopnje z dne 22. maja 2008 v zadevi NewSoft Technology proti UUNT – Soft (Presto! Bizcard Reader), T-205/06, neobjavljena v ZOdl., točka 70).

75

V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Tožeča stranka ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi UUNT in intervenientke naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat)

razsodilo: