SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (prvi senat)

z dne 14. decembra 2007

Zadeva F-21/07

Luigi Marcuccio

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Odškodninska tožba – Domnevno nezakonita obravnava zdravstvenih podatkov – Nedopustnost – Neupoštevanje razumnega roka za vložitev odškodninskega zahtevka“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero L. Marcuccio predlaga predvsem povračilo škode, ki jo je domnevno utrpel zaradi vrste nezakonitih dejanj, ki naj bi jih nekateri uslužbenci Komisije storili zlasti pri obravnavi njegovih zdravstvenih podatkov.

Odločitev: Tožba se zavrže kot očitno nedopustna. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Postopek – Dopustnost tožbe – Presoja z vidika pravil, ki so veljala ob vložitvi tožbe

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 76)

2.      Uradniki – Tožba – Roki – Odškodninski zahtevek, naslovljen na institucijo – Upoštevanje razumnega roka

(Statut Sodišča, člen 46; Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90)

1.      Čeprav je pravilo iz člena 76 Poslovnika Sodišča za uslužbence, po katerem lahko to sodišče s sklepom zavrne tožbo, ki jo je očitno treba zavreči ali zavrniti, procesno pravilo, ki se kot tako od datuma začetka njegove veljavnosti uporablja za vse spore, ki tečejo pred tem sodiščem, pa to ne velja za pravila, po katerih lahko to sodišče na podlagi navedenega člena šteje tožbo za očitno nedopustno in ki so lahko samo pravila, ki so veljala na datum vložitve tožbe.

(Glej točko 14.)

2.      Uradniki ali uslužbenci morajo v razumnem roku instituciji predložiti vsak zahtevek, s katerim od Skupnosti zahtevajo odškodnino za škodo, ki jo je mogoče pripisati Skupnosti, in to od trenutka, ko so izvedeli za položaj, zaradi katerega se pritožujejo. Razumnost roka je treba presojati glede na posebne okoliščine vsake zadeve in zlasti glede na pomen spora za zainteresirano stranko, zapletenost zadeve in ravnanje vpletenih strank.

V zvezi s tem je treba upoštevati tudi primerjavo, ki jo ponuja petletni zastaralni rok, določen v členu 46 Statuta Sodišča za tožbo zaradi nepogodbene obveznosti. Vendar petletni rok ne more biti toga in nedotakljiva meja, pod katero bi bil vsak zahtevek dopusten ne glede na čas, ki ga je tožeča stranka potrebovala za vložitev zahtevka pri upravi, in okoliščine zadeve.

(Glej točke od 19 do 22.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 5. oktober 2004, Eagle in drugi proti Komisiji, T‑144/02, ZOdl., str. II‑3381, točki 65 in 66; 1. februar 2007, Tsarnavas proti Komisiji, F‑125/05, še neobjavljena v ZOdl. JU, točki 76 in 77.