Pritožba, ki jo je vložila družba Philip Morris Products SA 16. novembra 2007 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat), razglašeno 12. septembra 2007 v zadevi T-140/06, Philip Morris Products proti UUNT

(Zadeva C-497/07 P)

(2008/C 22/52)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: Philip Morris Products SA (zastopnika: T. van Innis in C. S. Moreau, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

Predlogi pritožnice:

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica s svojo pritožbo navaja, da je Sodišče prve stopnje kršilo člena 4 in 7(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (1). V zvezi s tem očita Sodišču prve stopnje, prvič, da je pristransko presodilo v škodo kategorije znamk, v katero sodi prijavljena znamka. Sodišče prve stopnje naj bi s presojo, da potrošniki nimajo navade na podlagi oblike ali embalaže proizvodov domnevati o njihovem izvoru, prišlo do dejanske ugotovitve, ki naj bi bila brez znanstvene podlage in naj bi popačila človeško zaznavanje znakov na splošno in zlasti oblik.

Drugič, pritožnica očita Sodišču prve stopnje, da je napačno pravno preučilo, kako zadevna javnost zaznava to znamko. Ta napaka naj bi na eni strani izhajala iz dejstva, da naj bi Sodišče prve stopnje upoštevalo rabo znamke le na podlagi njene namestitve na zavitek cigaret, medtem ko lahko oblika embalaže določenega proizvoda vpliva na zaznavanje javnosti s številnimi drugimi izraznimi sredstvi, kot so grafične ali tridimenzionalne predstavitve znamke v promocijskih materialih. Na drugi strani naj bi napačna presoja izhajala iz dejstva, da naj bi Sodišče prve stopnje zožilo pojem znamke na njen del, ki ga lahko morebitni kupec zazna v trenutku pred svojim nakupom, medtem ko so javnost, kateri je namenjena znamka, vsi tisti, ki se lahko z njo srečajo pri običajni rabi znamke, ki se izrazi tako pri promociji proizvoda pred njegovim nakupom, kot pri rabi oziroma potrošnji proizvoda po njegovem nakupu.

Tretjič oziroma nazadnje tožeča stranka navaja protislovje v obrazložitvi izpodbijane sodbe.

(1)  UL 1994, L 11, str. 1.