—

za Generics (UK) Ltd M. Brealey, QC, in K. Bacon, barrister, ter S. Cohen, odvetnik, po pooblastilu G. Morgana, solicitor,

—

za Shire Pharmaceuticals Ltd in Janssen-Cilag AB D. Anderson, QC, in J. Stratford, barrister, ter P. Bogaert, odvetnik, po pooblastilu G. Castla, solicitor,

—

za vlado Združenega kraljestva V. Jackson, zastopnica, skupaj z J. Coppelom in T. de la Marom, barristers,

—

za poljsko vlado M. Dowgielewicz in T. Krawczyk, zastopnika,

—

za Komisijo Evropskih skupnosti P. Oliver in M. Šimerdová, zastopnika,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 10 Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, str. 67), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne (UL L 136, str. 34, v nadaljevanju: Direktiva 2001/83).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Generics (UK) Ltd (v nadaljevanju: Generics), družbo britanskega prava, ki prodaja zdravila, in Licensing Authority, organom Združenega kraljestva, pristojnim za izdajo dovoljenj za promet z zdravili, glede zakonitosti odločbe, s katero je zadnji zavrnil vlogo družbe Generics za pridobitev dovoljenja za promet z generičnim zdravilom galantamin.

3

Z Direktivo 2001/83 so bile v skladu z njeno uvodno izjavo 1 kodificirane in združene v enotno besedilo direktive o približevanju zakonov in drugih predpisov o zdravilih za uporabo v humani medicini, med katerimi sta bili tudi Direktiva Sveta 65/65/EGS z dne 26. januarja 1965 o približevanju določb zakonov in drugih predpisov, ki se nanašajo na zdravila (UL 22, str. 369), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 93/39/EGS z dne (UL L 214, str. 22, v nadaljevanju: Direktiva 65/65), in Direktiva Sveta 75/318/EGS z dne o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z analiznimi, farmakološko-toksikološkimi in kliničnimi standardi ter protokoli, ki se nanašajo na preskušanje lastniških zdravil (UL L 147, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 1999/83/ES z dne (UL L 243, str. 9) in Drugo direktivo Sveta 75/319/EGS z dne o približevanju zakonov in drugih predpisov, ki se nanašajo na lastniška zdravila (UL L 147, str. 13), kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 2000/38/ES z dne (UL L 139, str. 28, v nadaljevanju: Direktiva 75/319).

4

V uvodnih izjavah 2, 4, 5 in 10 Direktive 2001/83 je navedeno:

[…]

[…]

5

Člen 6(1) iste direktive določa:

„Zdravilo je lahko v državi članici v prometu samo na podlagi dovoljenja za promet z zdravilom, ki ga pristojni organi države članice izdajo v skladu s to direktivo ali v skladu z Uredbo [Sveta] (EGS) št. 2309/93 [z dne 22. julija 1993, ki določa postopke Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za uporabo v humani medicini in za uporabo v veterini ter ustanavlja Evropsko agencijo za vrednotenje zdravil (UL L 214, str. 1)].“

6

V skladu s členom 88 Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL L 136, str. 1) se Uredba (EGS) št. 2309/93/ES razveljavi, sklicevanja na razveljavljeno uredbo pa se štejejo za sklicevanja na Uredbo št. 726/2004.

7

Člen 8 Direktive št. 2001/83, ki v bistvu ustreza členu 4 Direktive 65/65, v odstavku 3(i) določa:

„Vlogi [za pridobitev dovoljenja za promet] se priložijo naslednji podatki in dokumenti v skladu s Prilogo I:

[…]

[…]“

8

Člen 10(1) in (2) Direktive 2001/83 določa:

„1.   Z odstopanjem od člena 8(3)(i) in brez vpliva na zakon o varstvu industrijske in poslovne lastnine, se od predlagatelja ne zahteva predložitev rezultatov predkliničnih preskusov in kliničnih preskušanj, če lahko dokaže, da je zdravilo generična oblika zdravila, ki ima v državi članici ali v Skupnosti na podlagi člena 6 dovoljenje za promet z zdravilom najmanj osem let [v nadaljevanju: obdobje varstva].

[…]

2.   V tem členu:

9

V členih 2 in 3 Direktive 2004/27 je določeno, da če je bila vloga za pridobitev dovoljenja za promet vložena pred 30. oktobrom 2005, velja obdobje varstva, ki je določeno v členu 10 Direktive 2001/83 v različici, ki je veljala pred spremembo z Direktivo 2004/27. Besedilo člena 10 je prvotno določalo, da je obdobje varstva vsaj 6 let, vsaka država članica pa je lahko to obdobje podaljšala za največ 10 let.

10

Člen 28(1) Direktive 2001/83 določa:

„Za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom v več kot eni državi članici, predlagatelj predloži vlogo na podlagi enakega dosjeja v teh državah članicah. Dosje zajema informacije in dokumente iz členov 8, 10, 10a, 10b, 10c in 11. Predloženi dokumenti vsebujejo seznam držav članic, ki jih vloga zadeva.

Predlagatelj zaprosi eno od držav članic, da deluje kot ‚referenčna država članica‘; in pripravi poročilo o oceni zdravila v skladu z odstavkom 2 ali 3.“

11

V skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992 (UL L 1994, L 1, str. 3), katerega pogodbenica je bila Avstrija že pred pristopom k EU, sta se direktivi 65/65 in 75/319 v Avstriji uporabljali od .

12

Pristojni avstrijski organi so leta 1963 družbi Waldheim v skladu s takrat veljavnim avstrijskim pravom izdali dovoljenje za promet z zdravilom galantamin pod znamko „Nivalin“, in sicer za zdravljenje otroške paralize.

13

Čeprav se zdi, da je bilo dovoljenje za zdravilo Nivalin leta 1995 v skladu s takrat veljavno zakonodajo Skupnosti spremenjeno in je bila vanj vključena tudi poskusna uporaba pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni, pozneje pa tudi „simptomatsko zdravljenje“ te bolezni, ni sporno, da prvotni dosje v zvezi z zdravilom Nivalin ni bil nikoli posodobljen v skladu z zahtevami direktiv 65/65 in 75/319, ki sta se takrat uporabljali v Avstriji.

14

Družba Waldheim je zdravilo Nivalin umaknila iz prometa leta 2001.

15

Medtem je družba Janssen-Cilag AB po sklenitvi sporazumov o sodelovanju z družbo Waldheim v skladu s členom 4 Direktive 65/65 (postal člen 8 Direktive 2001/83) pristojnim švedskim organom predložila popolno vlogo za pridobitev dovoljenja za promet z galantaminom pod znamko Reminyl, in sicer za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni. Potem ko je družba Janssen-Cilag AB 1. marca 2000 pridobila to dovoljenje, je pridobila tudi dovoljenje za promet z zdravilom Reminyl v Avstriji.

16

V Združenem kraljestvu ima od 14. septembra 2000 dovoljenje za promet z zdravilom Reminyl družba Shire Pharmaceuticals Ltd.

17

Družba Generics je 14. decembra 2005 v okviru decentraliziranega postopka, ki ga določa člen 28(1) Direktive 2001/83, pri Licensing Authority vložila vlogo za pridobitev dovoljenja za promet z generično obliko galantamina na britanskem trgu. Kot referenčna država članica je bilo določeno Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska. Hkrati so bile take vloge vložene še v 17 drugih državah članicah.

18

Navedena vloga je bila vložena na podlagi odstopanja za generična zdravila iz člena 10(1) Direktive 2001/83. Zdravilo Nivalin je bilo navedeno kot referenčno zdravilo, s katerim je bil v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) dovoljen promet za vsaj 10 let. Vloga se je sklicevala tudi na dovoljenje za promet, ki ga je v Združenem kraljestvu pridobila družba Shire Pharmaceuticals Ltd za zdravilo Reminyl, ki je bilo predstavljeno kot referenčno zdravilo v tej državi članici in kot proizvod, ki se uporablja pri študiji biološke uporabnosti, s katero se dokaže, da je zdravilo družbe Generics v razmerju do zdravila Nivalin/Reminyl dejansko generično.

19

Licensing Authority je vlogo družbe Generics zavrnil. Presodil je, da zdravila Nivalin, za katero velja avstrijsko dovoljenje, ni mogoče uporabljati kot referenčno zdravilo v vlogi za pridobitev dovoljenja za promet z generičnim zdravilom v smislu člena 10(1) Direktive 2001/83, saj njegov dosje od 1. januarja 1994 ni bil posodobljen tako, da bi ustrezal zahtevam zakonodaje Skupnosti, ki se je v Avstriji uporabljala od začetka veljavnosti Sporazuma EGP. Desetletno obdobje varstva iz člena 10 Direktive 2001/83 v njeni izvirni različici se za zdravilo Reminyl ni izteklo, zato dovoljenja za promet na tej podlagi ni bilo mogoče izdati.

20

Družba Generics je zato zoper odločbo o zavrnitvi, ki jo je izdal Licensing Authority, vložila tožbo pri High Court of Justice (England & Wales), Queen’s Bench Division (Administrative Court), to pa je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

21

S prvim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali se zdravilo, kot je Nivalin v postopku v glavni stvari, ki ne spada na področje uporabe Uredbe št. 726/2004 in katerega dajanje na trg države članice ni bilo odobreno v skladu z Direktivo 2001/83, vseeno lahko šteje za referenčno zdravilo v smislu člena 10(2)(a) te direktive.

22

Da bi odgovorili na to vprašanje, je treba najprej opozoriti, da je namen obveznosti vlagatelja vloge za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom, da vlogi priloži rezultate farmakoloških in toksikoloških preskusov ter kliničnih preskušanj iz člena 8(3)(i) Direktive 2001/83, ta, da predloži dokaz o varnosti in učinkovitosti zdravila (glej v tem smislu sodbi z dne 5. oktobra 1995 v zadevi Scotia Pharmaceuticals, C-440/93, Recueil, str. I-2851, točka 17, in z dne v zadevi Generics (UK) in drugi, C-368/96, Recueil, str. I-7967, točka 23).

23

Prav tako je treba opozoriti, da je cilj skrajšanega postopka iz člena 10 navedene direktive – v skladu s katerim vlagateljem vloge za pridobitev dovoljenja za promet z generično obliko referenčnega zdravila, ki je že odobreno v skladu s to direktivo, ni treba predložiti rezultata navedenih preskusov in preskušanja – med drugim, kot je razvidno iz uvodne izjave 10 Direktive 2001/83, da se preskusi na ljudeh ali živalih ne izvajajo ponovno brez utemeljenega razloga (zgoraj navedena sodba Generics (UK) in drugi, točki 4 in 71).

24

Vendar pa ob upoštevanju dejstva, da mora biti, kot je razvidno iz uvodne izjave 10 Direktive 2001/83, bistveni cilj vsake ureditve na področju proizvodnje in distribucije zdravil varovanje javnega zdravja, pojma „referenčno zdravilo“ v smislu člena 10(2)(a) te direktive ni mogoče razlagati tako, da navedeni skrajšani postopek pomeni omilitev zahtev po varnosti in učinkovitosti, ki jih morajo izpolnjevati zdravila (glej v tem smislu zgoraj navedeni sodbi Scotia Pharmaceuticals, točki 17 in 22, ter Generics (UK) in drugi, točka 22).

25

Tako je za izdajo dovoljenja za promet z generično obliko zdravila na podlagi tega skrajšanega postopka pomembno, da so zadevnemu organu, pristojnemu za izdajo dovoljenja za promet, na voljo vsi podatki in dokumenti v zvezi z referenčnim zdravilom (glej v tem smislu sodbo z dne 16. oktobra 2003 v zadevi AstraZeneca, C-223/01, Recueil, str. I-11809, točka 27).

26

Če ne bi bilo tako, bi bilo namreč spoštovanje zahtev po varnosti in učinkovitosti, ki jih morajo izpolnjevati zdravila, v nasprotju z zahtevami iz sodne prakse, navedene v točki 24 te sodbe, zelo ogroženo, ker proizvajalcem generičnih zdravil ne bi bilo treba opraviti farmakoloških in toksikoloških preskusov ter kliničnih preskušanj, ki jih običajno zahteva zakonodaja Skupnosti, in to tudi, če ne bi bilo dokaza o varnosti in učinkovitosti zadevnega referenčnega zdravila.

27

Povedano drugače, samo če ima pristojni organ vse podatke in dokumente v zvezi z referenčnim zdravilom, člen 10(1) Direktive 2001/83 nadomesti obveznost vlagatelja vloge za pridobitev dovoljenja za promet, da predloži rezultat preskusov in preskušanj iz člena 8(3)(i) te direktive, z obveznostjo, da mora dokazati, da je zadevno zdravilo tako podobno navedenemu referenčnemu zdravilu, ki že ima dovoljenje, da se z vidika varnosti in učinkovitosti bistveno ne razlikuje od njega (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Generics (UK) in drugi, točki 23 in 24).

28

Družba Generics v zvezi s tem v bistvu zatrjuje, da se za referenčno zdravilo v smislu člena 10(2)(a) Direktive 2001/83 lahko šteje zdravilo, ki je na trgu države članice že več let v skladu z dovoljenjem, izdanim le na podlagi nacionalnih predpisov te države članice, ki so veljali pred prenosom zadevne zakonodaje Skupnosti v tej isti državi.

29

Taka razlaga prava Skupnosti ni utemeljena.

30

Iz besedila in sistematike Direktive 2001/83, zlasti iz njenih členov 6, 8 in 10, je namreč razvidno, da se za referenčna zdravila lahko štejejo le zdravila, ki imajo dovoljenje za promet, izdano v skladu s to direktivo. Poleg tega glede zdravil, za katera je bila vložena vloga za pridobitev dovoljenja za promet, preden je začela veljati navedena direktiva, iz sodne prakse izhaja, da mora vlagatelj za uporabo skrajšanega postopka dokazati, da je bilo referenčno zdravilo odobreno na podlagi prava Skupnosti, ki je veljalo ob vložitvi vloge za pridobitev dovoljenja za promet z referenčnim zdravilom (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo AstraZeneca, točka 23).

31

Poleg tega bi bila vsaka drugačna razlaga navedene direktive v nasprotju ne le z zahtevami po varnosti in učinkovitosti zdravil in zato s ciljem varovanja javnega zdravja, ampak tudi z namenom Direktive 65/65 in pozneje Direktive 2001/83, kot je razviden med drugim iz uvodnih izjav 4 in 5 zadnjenavedene direktive, to pa je približevanje nacionalnih zakonodaj na tem področju.

32

Natančneje, če bi se zdravilo, ki ima dovoljenje, izdano izključno na podlagi nacionalnih določb, ki so veljale v zadevni državi članici pred prenosom navedenih direktiv v tej državi, štelo za referenčno, potem bi to dejansko pomenilo odobritev odstopanja od pravila, določenega v členu 6(1) Direktive 2001/83, na podlagi katerega zdravilo, ki ni bilo odobreno v skladu s pravom Skupnosti, ne more biti dano na trg države članice. Vendar kot je v točkah od 31 do 34 sklepnih predlogov poudaril generalni pravobranilec, nobena določba te direktive ne določa možnosti takega odstopanja niti ne dopušča, da bi preprosto, čeprav večletno dajanje v promet zdravila, za katero dovoljenje za promet ni bilo izdano v skladu s pravom Skupnosti, lahko nadomestilo tako odobritev.

33

Iz navedenega izhaja, da mora biti zdravilo, da bi se lahko štelo za referenčno, odobreno v skladu s pravom Skupnosti, preden se da v promet.

34

V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da je iz spisa, posredovanega Sodišču, razvidno, da za zdravilo Nivalin ni bila nikoli vložena vloga za pridobitev dovoljenja za promet, ki bi vsebovala podatke in dokumente iz člena 8 Direktive 2001/83, in da zato njegovo dajanje v promet ni bilo nikoli odobreno v skladu z zahtevami iz te direktive.

35

Poleg tega ni sporno, da za zdravilo Nivalin prav tako ni bila nikoli vložena vloga za pridobitev dovoljenja za promet v skladu z zakonodajo Skupnosti, ki je veljala pred začetkom veljavnosti navedene direktive.

36

Dejansko je bilo dajanje zdravila Nivalin na avstrijski trg odobreno le na podlagi zakonodaje, ki je v Avstriji veljala ob izdaji dovoljenja, in sicer leta 1963, pri čemer to dovoljenje ni bilo nikoli posodobljeno v skladu s pravom Skupnosti po pristopu Republike Avstrije k EGP in pozneje Uniji.

37

Na prvo vprašanje je zato treba odgovoriti, da se zdravilo, kot je Nivalin v postopku v glavni stvari, ki ne spada na področje uporabe Uredbe št. 726/2004 in katerega dajanje na trg države članice ni bilo odobreno v skladu z veljavnim pravom Skupnosti, ne more šteti za referenčno zdravilo v smislu člena 10(2)(a) Direktive 2001/83.

38

Glede na odgovor na prvo vprašanje za predhodno odločanje na drugo ni treba odgovoriti.

39

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

Zdravilo, kot je Nivalin v postopku v glavni stvari, ki ne spada na področje uporabe Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila in katerega dajanje na trg države članice ni bilo odobreno v skladu z veljavnim pravom Skupnosti, se ne more šteti za referenčno zdravilo v smislu člena 10(2)(a) Direktive 2001/83 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne .