—

za Compañía Española de Comercialización de Aceite SA R. Illescas Ortiz, odvetnik,

—

za Asociación Española de la Industria y Comercio Exportador de Aceite de Oliva (Asoliva) M. Albarracín Pascual, procuradora, in M. C. Ortega Martínez, odvetnica,

—

za Asociación Nacional de Industriales Envasadores y Refinadores de Aceites Comestibles (Anierac) F. Bermúdez de Castro Rosillo, procurador, in A. Ruiz-Giménez Aguilar, odvetnik,

—

za Komisijo Evropskih skupnosti F. Jimeno Fernández in F. Castillo de la Torre, zastopnika,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 12a Uredbe Sveta št. 136/66/EGS z dne 22. septembra 1966 o vzpostavitvi skupne ureditve trga za olja in masti (UL L 172, str. 3025), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1638/98 z dne (UL L 210, str. 32, v nadaljevanju: Uredba št. 136/66), in člena 2 Uredbe Sveta št. 26 z dne o uporabi nekaterih pravil konkurence v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi (UL 1962, 30, str. 993).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru tožbe družbe Compañía Española de Commercialización de Aceite SA (v nadaljevanju: Cecasa) zoper odločbo Tribunal de Defensa de la Competencia z dne 5. marca 2002, s katero navedeni družbi ni bila posamično odobrena ustanovitev skupnega podjetja za trženje oljčnega olja.

3

V prvi uvodni izjavi Uredbe št. 26 je navedeno:

„[…] ker je na podlagi člena [36] Pogodbe eno od vprašanj, o katerih se je treba odločiti v okviru skupne kmetijske politike, ali se pravila konkurence, določena v Pogodbi, uporabljajo v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi […]“.

4

Člen 1 Uredbe št. 26 določa:

„Od začetka veljavnosti te uredbe se členi [od 81] do [86] Pogodbe in določbe za njihovo izvajanje, ob upoštevanju spodaj navedenega člena 2, uporabljajo za vse sporazume, sklepe in ravnanja iz člena [81](1) in [82] Pogodbe, ki se nanašajo na proizvodnjo ali trgovino s proizvodi, naštetimi v Prilogi [I] k Pogodbi.“

5

H kmetijskim proizvodom, naštetim v Prilogi I k Pogodbi ES, spada oljčno olje.

6

Člen 2(1) in (2) Uredbe št. 26 določa:

„1.   Člen [81](1) Pogodbe se ne uporablja za take sporazume, sklepe in ravnanja iz predhodnega člena, ki so sestavni del nacionalne tržne ureditve ali so potrebni za doseganje ciljev, navedenih v členu [33] Pogodbe. Še zlasti se ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja kmetov, združenja kmetov ali zveze takih združenj iz ene države članice, ki zadevajo proizvodnjo ali prodajo kmetijskih proizvodov ali uporabo skupnih objektov za skladiščenje, obdelavo ali predelavo kmetijskih proizvodov, ki ne vsebujejo obveznosti zaračunavanja enakih cen, razen če Komisija ne ugotovi, da je s tem izključena konkurenca ali da so ogroženi cilji člena [33] Pogodbe.

2.   Po posvetovanju z državami članicami in slišanju zadevnih podjetij ali podjetniških združenj oziroma vseh drugih fizičnih ali pravnih oseb, ki jih Komisija šteje za ustrezne, ima Komisija izključno pristojnost, s pridržkom nadzora s strani Sodišča, da z odločbo, ki se objavi, ugotovi, kateri sporazumi, sklepi in ravnanja izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1.“

7

Člen 12a Uredbe št. 136/66 določa:

„Ob resnih motnjah na trgu v nekaterih regijah Skupnosti je za ureditev trga mogoče sprejeti sklep v skladu s postopkom, predpisanim v členu 38, za pooblastitev teles, ki nudijo zadostna jamstva in ki so jih odobrile države članice, za sklepanje pogodb za skladiščenje oljčnega olja, ki ga tržijo. Med temi telesi bi bilo treba dati prednost skupinam proizvajalcev in njihovim združenjem, priznanim v skladu z Uredbo (ES) št. 952/97 [Sveta z dne 20. maja 1997 o skupinah proizvajalcev in njihovih združenjih (UL L 142, str. 30)].

Ukrepi, navedeni v prvem odstavku, se lahko uresničijo, med drugim, kadar je povprečna cena, navedena na trgu v reprezentativnem obdobju, manjša od 95% intervencijske cene, ki se je uporabljala v tržnem letu 1997/98.

Znesek pomoči, odobrene za izvajanje pogodb, in podrobna pravila za uresničevanje tega člena, še posebno količin, kakovosti in trajanja skladiščenja olj, se določi[jo] po postopku, predpisanem v členu 38, na način, ki zagotavlja znaten vpliv na trg. Pomoč se lahko odobri s pomočjo razpisov.“

8

Člen 38(1) Uredbe št. 136/66 napotuje na komitološki postopek.

9

Iz člena 1 Uredbe št. 952/97 je razvidno, da se je s to uredbo za nekatere regije uvedel sistem spodbujanja oblikovanja skupin proizvajalcev in njihovih združenj.

10

Člen 1 Uredbe št. 952/97 določa:

„Zaradi izboljšanja strukturnih pomanjkljivosti na ravni ponudbe in dajanja na trg kmetijskih proizvodov v nekaterih regijah, pomanjkljivosti zaradi nezadostne organiziranosti proizvajalcev ta uredba za nekatere regije uvaja sistem spodbujanja oblikovanja skupin proizvajalcev in njihovih združenj.“

11

Uredba št. 952/97 je bila razveljavljena, ne da bi bila nadomeščena, 3. julija 1999 z Uredbo Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (UL L 160, str. 80).

12

Iz uvodne izjave 44 Uredbe št. 1257/1999 je razvidno, da se glede na obstoječe pomoči skupinam proizvajalcev in njihovim združenjem v več skupnih tržnih ureditvah posebna podpora skupinam proizvajalcev v okviru razvoja podeželja ne zdi več potrebna.

13

V uvodni izjavi 11 Uredbe št. 1638/98 je navedeno:

„ker sistem javnega odkupa predstavlja spodbudo proizvodnje, ki lahko destabilizira trg; ker je treba zato prenehati odkupovati in izbrisati ali zamenjati navajanja intervencijske cene“.

14

V uvodni izjavi 12 te uredbe pa je navedeno:

„[…] če naj se nadzoruje dobava oljčnega olja ob resnih motnjah trga, [je treba] vzpostaviti sistem pomoči pri pogodbah za zasebno skladiščenje, pri čemer imajo prednost skupine proizvajalcev in njihova združenja, priznane po [Uredbi št. 952/97]“.

15

Člen 1(1) Uredbe Komisije (ES) št. 2768/98 z dne 21. decembra 1998 o programu pomoči za zasebno skladiščenje oljčnega olja (UL L 346, str. 14) določa:

„Pristojni organi v državah članicah proizvajalkah sklenejo pogodbe za zasebno skladiščenje deviškega oljčnega olja na veliko po pogojih, predpisanih v tej uredbi.“

16

V skladu s členom 1(2) navedene uredbe lahko Komisija za določitev pomoči, ki se odobri za izpolnjevanje pogodb za zasebno skladiščenje deviškega oljčnega olja na veliko, razpiše natečaj za zbiranje ponudb za omejeno obdobje.

17

Člen 1 zakona 16/1989 z dne 17. julija 1989 o varstvu konkurence (Ley de Defensa de la Compentencia, BOE št. 170 z dne , str. 22747, v nadaljevanju: LDC) določa:

„Vsi sporazumi, sklepi, skupna priporočila ali dogovorjena oziroma zavestno usklajena ravnanja, katerih namen, posledica oziroma možna posledica sta preprečevanje in omejevanje ali izkrivljanje konkurence na celotnem nacionalnem trgu ali na njegovem delu, so prepovedani, zlasti:

[…]

2.   Sporazumi, sklepi ali priporočila, prepovedani v skladu z odstavkom 1 tega člena, so nični; zanje ne veljajo izvzetja, določena s tem zakonom. […]“

18

Člen 3 LDC, naslovljen „Pogoji za odobritev“, določa:

„1.   Sporazumi, sklepi, priporočila in načini ravnanja v smislu člena 1 ali njihove skupine, ki lahko prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali prodaje blaga in storitev ali k pospeševanju tehničnega ali gospodarskega napredka, se lahko odobrijo, če:

2.   Odobrijo se lahko tudi sporazumi, sklepi, priporočila in načini ravnanja v smislu člena 1 ali njihove skupine, če to upravičujeta splošni gospodarski položaj in splošni interes in če:

19

Cecasa je delniška družba španskega prava, v kateri so z 68% udeleženi proizvajalci olja, oljarne in zadruge, 32% njenega kapitala pa pripada kreditnim institucijam in drugim ustanovam. Delničarji družbe, ki proizvajajo olje, predstavljajo med 50% in 60% nacionalne proizvodnje oljčnega olja v Španiji.

20

Cecasa je 5. aprila 2001 pri nacionalnih organih na področju konkurence zaprosila za posamično odobritev v smislu člena 3 LDC za ustanovitev podjetja za trženje oljčnega olja, pri čemer je bil njen glavni cilj, da se izogne padcu cene oljčnega olja pod mejo, določeno na okrog 95% prejšnje intervencijske cene, in sicer s tem, da kupi olje, ko je njegova cena na tej ravni, in ga ponovno da na trg, ko cene začnejo naraščati.

21

Tribunal de Defensa de la Competencia, ki je menilo, da je namen prošnje Cecasa za posamično odobritev oblikovanje sporazuma med konkurenti zaradi ohranitve cene oljčnega olja v času presežkov, je z odločbo z dne 5. marca 2002 to prošnjo zavrnilo.

22

Navedena odločba je bila v bistvu potrjena s sodbo oddelka za upravne spore Audiencia Nacional z dne 22. julija 2005, zoper katero je Cecasa pri predložitvenem sodišču vložila kasacijsko pritožbo.

23

V teh okoliščinah je Tribunal Supremo prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

24

V drugem delu prvega vprašanja za predhodno odločanje se predložitveno sodišče sklicuje na Uredbo št. 952/97, ki ob sprejetju izpodbijane odločbe v sporu o glavni stvari ni več veljala.

25

V zvezi s tem je treba spomniti, da kadar se predložena vprašanja nanašajo na razlago prava Skupnosti, je v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišče v načelu dolžno odločati (glej sodbo z dne 16. decembra 2008 v zadevi Michaniki, C-213/07, ZOdl., str. I-9999, točka 33 in navedena sodna praksa).

26

Sprejetje predhodne odločbe o vprašanju, ki ga postavi nacionalno sodišče, je mogoče zavrniti le, kadar je očitno, da zahtevana razlaga prava Skupnosti nima nikakršne zveze z dejanskim stanjem ali s predmetom spora v glavni stvari, kadar gre za hipotetičen problem oziroma kadar Sodišče nima na voljo potrebnih dejanskih in pravnih elementov, da bi lahko koristno odgovorilo na postavljena vprašanja (glej zgoraj navedeno sodbo Michaniki, točka 34 in navedena sodna praksa).

27

Vendar Uredba št. 952/97, kot je poudarila generalna pravobranilka v točki 33 svojih sklepnih predlogov, ni izgubila svojega pomena zgolj zato, ker je bila razveljavljena.

28

V tem primeru imajo skupine proizvajalcev in njihova združenja, ker so izrecno navedena v členu 12a Uredbe št. 136/66, v okviru navedene določbe jasno določen pomen. V bistvu je zakonodajalec Skupnosti pri sklepanju pogodb za skladiščenje oljčnega olja dal prednost tem skupinam in njihovim združenjem.

29

Zato je treba v teh okoliščinah predlog za sprejetje predhodne odločbe obravnavati kot dopusten.

30

S prvim vprašanjem predložitveno sodišče sprašuje, ali pojem „telo“, ki lahko sklepa pogodbe za skladiščenje oljčnega olja v smislu člena 12a Uredbe št. 136/66, zajema delniško družbo, katere kapital je zlasti v lasti proizvajalcev oljčnega olja, oljarn in zadrug pridelovalcev olja ter katere preostali kapital je v lasti finančnih institucij.

31

Glede tega je treba spomniti, da je Svet Evropske unije, kot je razvidno iz uvodne izjave 11 Uredbe št. 1638/98 – ker lahko sistem javnega odkupa destabilizira trg – v okviru reforme trga oljčnega olja in po sprejetju te uredbe odločil, da odpravi sistem intervencijskega nakupa.

32

Iz uvodne izjave 12 Uredbe št. 1638/98 je razvidno, da je bil zaradi nadzora dobave oljčnega olja ob resnih motnjah trga uveden sistem pomoči za pogodbe za zasebno skladiščenje. Značilnosti tega sistema so navedene v členu 12a Uredbe št. 136/66.

33

Kot je razvidno iz omenjenega člena 12a v povezavi z uvodno izjavo 12 Uredbe št. 1638/98, so telesa, ki nudijo zadostna jamstva in ki so jih odobrili pristojni organi držav članic, pooblaščena za sklepanje pogodb za zasebno skladiščenje. Med temi telesi so skupine proizvajalcev in njihovih združenj v smislu Uredbe št. 952/97, ki imajo prednost.

34

Torej je treba ugotoviti, da so, s pridržkom spoštovanja zahtev iz člena 12a Uredbe št. 136/66, tako zasebna kot javna podjetja, neodvisno od njihove sestave in njihovega načina financiranja, pooblaščena za sklepanje pogodb na podlagi tega člena.

35

Zato je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da pojem „telo“ v smislu člena 12a Uredbe št. 136/66, ki lahko na podlagi tega člena sklene pogodbo za zasebno skladiščenje oljčnega olja – s pridržkom, da izpolnjuje pogoje, ki jih določa za določba – zajema delniško družbo, katere kapital je zlasti v lasti proizvajalcev oljčnega olja, oljarn in zadrug pridelovalcev olja ter katere preostali kapital je v lasti finančnih institucij.

36

Z drugim vprašanjem se predložitveno sodišče v bistvu sprašuje o pogojih za odobritev s strani države članice, določeno v členu 12a Uredbe 136/66.

37

Najprej je treba poudariti, da navedeni člen ne vsebuje nobenega pojasnila glede narave nacionalnega postopka, v skladu s katerim se telesu, ki želi zasebno skladiščiti oljčno olje, to odobri. Ravno tako ne določa, kateri nacionalni organ je pristojen za izdajo take odobritve.

38

Države članice torej na tem področju svobodno preudarijo o organizaciji postopka za odobritev zasebnega skladiščenja oljčnega olja v smislu člena 12a Uredbe št. 136/66, vendar pa to svobodo uživajo samo, če v celoti spoštujejo cilje in obveznosti, ki jih določa ta uredba.

39

Zato mora biti organ, ki ga je država članica izbrala za izdajo odobritve, zmožen izvesti vsa potrebna preverjanja, da se prepriča, da je telo, ki je vložilo prošnjo za odobritev, sposobno za zasebno skladiščenje olja ob spoštovanju določb kmetijske ureditve in zagotavljanju zadostnih jamstev v zvezi s tem.

40

Poleg tega, da se ohrani koristni učinek člena 12a Uredbe št. 136/66, mora biti organ, ki izda telesu odobritev za sklepanje pogodb na podlagi tega člena, jasno prepoznaven.

41

Zato je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je „odobritev s strani države“, ki jo morajo imeti telesa v skladu s členom 12a Uredbe št. 136/66, mogoče pridobiti s prošnjo za posamično izjemo („odobritev“), vloženo pri nacionalnih organih na področju konkurence, pod pogojem, da imajo ti organi na voljo učinkovita sredstva za preverjanje sposobnosti telesa, ki je vložilo prošnjo, za zasebno skladiščenje oljčnega olja ob spoštovanju z zakonom določenih zahtev.

42

S tretjim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali člen 12a Uredbe št. 136/66 nasprotuje zasebno dogovorjenemu in financiranemu sistemu nakupa in skladiščenja oljčnega olja, glede katerega ni bil izveden postopek odobritve, na katerega se sklicuje ta določba.

43

Kot je bilo poudarjeno v točkah 31 in 32 te sodbe, je bil v okviru reforme trga oljčnega olja in po sprejetju Uredbe št. 1638/98 s členom 12a Uredbe št. 136/66 uveden sistem pomoči Skupnosti za izvajanje pogodb za zasebno skladiščenje oljčnega olja.

44

Glede na besedilo te določbe je treba poudariti, da se sistem, uveden s členom 12a Uredbe št. 136/66, uporablja samo za zasebno skladiščenje, ki je deležno financiranja Skupnosti.

45

Nasprotno, če proizvajalci ne skušajo pridobiti pomoči Skupnosti, zasebno skladiščenje oljčnega olja ne spada na področje uporabe Uredbe št. 136/66.

46

Zato člen 12a Uredbe št. 136/66 ne nasprotuje uvedbi sistema zasebnega skladiščenja, ki se financira zasebno.

47

Uvedba takega sistema, ki ni upravičen do pomoči Skupnosti, nikakor ne sme učinkovati tako, da se za skladiščenje oljčnega olja ne uporabijo določbe prava Skupnosti in nacionalnega prava za trg oljčnega olja kot tudi pravila konkurence.

48

Zato je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da člen 12a Uredbe št. 136/66 ne nasprotuje zasebno dogovorjenemu in financiranemu sistemu nakupa in skladiščenja oljčnega olja, glede katerega ni bil izveden postopek odobritve, na katerega se sklicuje ta določba.

49

S svojim četrtim in petim vprašanjem se predložitveno sodišče sprašuje o obsegu pristojnosti nacionalnih organov na področju konkurence, če bi imel sporazum med podjetji, delujočimi na nacionalnem trgu oljčnega olja, posledice na ravni Skupnosti.

50

Glede tega je treba spomniti, da se skupnostno in nacionalno pravo na področju konkurence uporabljata vzporedno, ker upoštevata restriktivna ravnanja z različnih vidikov. Medtem ko jih člena 81 ES in 82 ES upoštevata zaradi ovir, ki bi lahko zaradi takih ravnanj nastale za trgovino med državami članicami, izhaja vsaka nacionalna zakonodaja iz svoje presoje in upošteva restriktivna ravnanja le v tem kontekstu (glej zgoraj navedeno sodbo Milk Marque in National Farmers’ Union, točka 61 in navedena sodna praksa).

51

Glede na tako vzporedno uporabo določb nacionalnega in skupnostnega prava na področju konkurence dejstvo, da sporazum med podjetji, delujočimi na področju, za katerega velja skupna ureditev trga, lahko vpliva na trgovino med državami članicami, ne sme povzročiti izključne uporabe prava Skupnosti.

52

Kot je Sodišče že presodilo, ker področje uporabe pravil konkurence Skupnosti ni enako področju uporabe nacionalnih pravil konkurence, zgolj okoliščina, da je zakonodajalec Skupnosti s členom 36 ES in Uredbo št. 26 izvedel uskladitev med cilji skupne kmetijske politike in konkurenčne politike Skupnosti, ne povzroči nujno, da je vsaka uporaba nacionalnega konkurenčnega prava v nasprotju s členom 36 ES in Uredbo št. 26 (zgoraj navedena sodba Milk Marque in National Farmers’ Union, točka 66).

53

Glede razlage člena 2(2) Uredbe št. 26, kot je poudarila generalna pravobranilka v točki 87 sklepnih predlogov, izključna pristojnost Komisije, ki odloča, za katere sporazume, odločitve in prakse se uporabi izjema, določena v členu 2(1) te uredbe, ne povzroči oviranja uporabe nacionalnega konkurenčnega prava.

54

V bistvu je namen člena 2(2) Uredbe št. 26 zgolj opredelitev pristojnega organa za uporabo konkurenčnega prava Skupnosti.

55

Vsekakor je treba poudariti, da kadar nacionalni organi, pristojni na področju konkurence, delujejo na področju, za katero velja skupna ureditev trga v zadevnem sektorju, so dolžni, da se vzdržijo vsakega ukrepa, s katerim bi se kršila ali ogrozila ta skupna ureditev (zgoraj navedena sodba Milk Marque in National Farmers’ Union, točka 94).

56

Glede primerov, ki spadajo tako na področje stvarne uporabe člena 81(1) ES kot tudi na področje stvarne uporabe nacionalnega konkurenčnega prava, nacionalni organi ne morejo odločiti drugače kot Komisija ali tako, da bi lahko prišlo do takšnega nasprotja (glej v tem smislu sodbo z dne 14. decembra 2000 v zadevi Masterfoods in HB, C-344/98, Recueil, str. I-11369, točki 51 in 52).

57

Zato je treba ugotoviti, da so nacionalni organi na področju konkurence – s pridržkom spoštovanja pogojev, ki so navedeni v točkah 55 in 56 te sodbe – pristojni nadzorovati in torej prepovedati sistem skladiščenja oljčnega olja, ki je bil dogovorjen in financiran zunaj področja uporabe člena 12a Uredbe št. 136/66 in ki lahko vpliva na trg Skupnosti.

58

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je treba na četrto in peto vprašanje odgovoriti, da nacionalni organi na področju konkurence, če se na eni strani vzdržijo vsakega ukrepa, s katerim bi se kršila ali ogrozila skupna ureditev trga oljčnega olja, in na drugi strani odločitve, ki bi bila v nasprotju z odločitvijo Komisije ali ki bi lahko povzročila, da bi lahko prišlo do takšnega nasprotja, lahko uporabijo nacionalno konkurenčno pravo za sporazum, ki lahko vpliva na trg oljčnega olja na ravni Skupnosti.

59

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo: