Zadeva C-478/07

Budějovický Budvar, národní podnik

proti

Rudolf Ammersin GmbH

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Handelsgericht Wien)

„Dvostranske pogodbe med državami članicami — Zaščita označbe geografskega izvora iz ene države članice v drugi državi članici — Ime ‚Bud‘ — Uporaba znamke American Bud — Člena 28 ES in 30 ES — Uredba (ES) št. 510/2006 — Sistem Skupnosti za zaščito geografskih označb in označb porekla — Pristop Češke republike — Prehodni ukrepi — Uredba (ES) št. 918/2004 — Področje uporabe sistema Skupnosti — Izčrpnost“

Sklepni predlogi generalnega pravobranilca D. Ruiz-Jaraboja Colomerja, predstavljeni 5. februarja 2009   I ‐ 7724

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 8. septembra 2009   I ‐ 7757

Povzetek sodbe

1. Prosti pretok blaga – Odstopanja – Varstvo industrijske in poslovne lastnine – Zaščita imena kot preproste in posredne označbe geografskega izvora – Pogoji

   (člena 28 ES in 30 ES)

2. Prosti pretok blaga – Odstopanja – Varstvo industrijske in poslovne lastnine – Zaščita imena, ki je na podlagi dvostranske pogodbe med državama članicama zaščiteno kot geografska označba ali označba porekla – Pogoji

   (člen 30 ES)

3. Kmetijstvo – Enotne zakonodaje – Zaščita geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila – Enoten in izčrpen sistem zaščite

   (Uredba Sveta št. 510/2006)

1.  Predložitveno sodišče mora, da bi ugotovilo, ali se ime, ki ni geografsko, lahko obravnava kot preprosta in posredna označba geografskega izvora, katere zaščita na podlagi dvostranskih pogodb med državama članicama je lahko utemeljena glede na merila iz člena 30 ES, proučiti, ali to ime, čeprav kot tako ni geografsko ime, glede na dejanske okoliščine in pojmovanje v državi članici porekla vsaj lahko seznanja potrošnika s tem, da proizvod, ki ga označuje, izvira iz regije ali kraja na ozemlju te države članice. Če bi bilo iz takega preizkusa razvidno, da zadevno ime ni primerno niti za to, da bi vsaj spominjalo na geografski izvor zadevnega proizvoda, njegove zaščite ne bi bilo mogoče utemeljiti z varstvom industrijske in poslovne lastnine v smislu člena 30 ES in bi bila načeloma v nasprotju s členom 28 ES, če je ne bi bilo mogoče utemeljiti kako drugače.

   Predložitveno sodišče mora poleg tega preveriti, ali ni navedeno ime na dan začetka veljavnosti dvostranskih pogodb ali pozneje postalo v tej državi članici generično, glede na to, da je cilj sistema zaščite, ki ga določata ti pogodbi, varstvo industrijske in poslovne lastnine v smislu člena 30 ES.

   Če ni nobenih pravil Skupnosti s tega področja, mora predložitveno sodišče v skladu z nacionalnim pravom odločiti, ali je treba naročiti mnenjsko anketo, namenjeno razjasnitvi dejanskih okoliščin in pojmovanja v državi članici porekla, da bi se ugotovilo, ali se ime lahko opredeli kot preprosta in posredna označba geografskega izvora, ki poleg tega v tej državi članici ni postala generična. Prav tako mora glede na nacionalno pravo predložitveno sodišče določiti odstotek potrošnikov, zadosten za to proučitev.

   (Glej točke od 82 do 84, 89, 94 in točko 1 izreka.)

2.  Člen 30 ES ne določa konkretne zahteve v zvezi s kakovostjo in trajanjem rabe imena, zaščitenega na podlagi dvostranskih pogodb, sklenjenih med državama članicama, v državi članici porekla, da bi bila zaščita tega imena v smislu navedenega člena utemeljena. Na vprašanje, ali taka zahteva velja v konkretnem primeru, mora ob upoštevanju veljavnega nacionalnega prava, zlasti sistema zaščite, ki ga določata navedeni dvostranski pogodbi, sklenjeni med zadevnima državama članicama, odgovoriti nacionalno sodišče, ki odloča o zadevi.

   (Glej točke 91, 93, 94 in točko 1 izreka.)

3.  Sistem zaščite Skupnosti, ki ga določa Uredba št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila, je izčrpen, tako da ta uredba nasprotuje uporabi sistema zaščite, določenega s pogodbami, ki zavezujejo dve državi članici, kakršne so dvostranske pogodbe, ki imenu, ki je v skladu s pravom države članice priznano kot označba porekla, daje zaščito v drugi državi članici, v kateri se ta zaščita dejansko zahteva, čeprav na podlagi te uredbe ni bila vložena nobena vloga za registracijo te označbe porekla.

   Cilj Uredbe št. 510/2006 ni poleg nacionalnih pravil, ki lahko ostanejo v veljavi, uvesti dopolnilni sistem zaščite kvalificiranih geografskih označb, kakršen je na primer določen z Uredbo št. 40/94 o znamki Skupnosti, temveč je njen cilj določiti enoten in izčrpen sistem zaščite za take označbe.

   (Glej točki 114 in 129 ter točko 2 izreka.)