Zadeva C-319/07 P

3F, nekdanja Specialarbejderforbundet i Danmark (SID),

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Pritožba — Ukrepi davčne oprostitve za pomorščake na krovu ladij, vpisanih v danski mednarodni ladijski register — Odločba Komisije o nenasprotovanju — Ničnostna tožba — Pojem ‚zadevna stranka‘ — Delavski sindikat — Dopustnost tožbe“

Sklepni predlogi generalne pravobranilke E. Sharpston, predstavljeni 5. marca 2009   I ‐ 5967

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 9. julija 2009   I ‐ 5991

Povzetek sodbe

  1. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Odločba Komisije, s katero je ugotovljeno, da so državne pomoči združljive s skupnim trgom, ne da bi bil začet formalni postopek preiskave – Zadevna stranka v smislu člena 88(2) ES – Sindikat delavcev – Pogoji

    (člena 88(2) in (3) ES in 230, četrti odstavek, ES)

  2. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Odločba Komisije, s katero je ugotovljeno, da so državne pomoči združljive s skupnim trgom, ne da bi bil začet formalni postopek preiskave – Zadevna stranka v smislu člena 88(2) ES – Tožba sindikata delavcev, ustanovljenega za podpiranje kolektivnih interesov njegovih članov, s katero se sklicuje na vpliv dodelitve pomoči na njegov konkurenčni položaj v razmerju do drugih sindikatov

    (členi 88(2) in (3) ES, 136, prvi odstavek, ES in 230, četrti odstavek, ES)

  3. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Odločba Komisije, s katero je ugotovljeno, da so državne pomoči združljive s skupnim trgom, ne da bi bil začet formalni postopek preiskave – Zadevna stranka v smislu člena 88(2) ES – Tožba sindikata delavcev, ustanovljenega za podpiranje kolektivnih interesov njegovih članov – Preučitev socialnih vidikov

    (člena 88(2) in (3) ES in 230, četrti odstavek, ES)

  1.  V skladu s členom 230, četrti odstavek, ES fizična ali pravna oseba lahko vloži tožbo zoper odločbo, naslovljeno na drugo osebo, ki ni tista, na katero je naslovljena slednja odločba, če jo neposredno in posamično zadeva. Drugi subjekti, ki niso naslovniki odločbe, lahko trdijo, da jih ta odločba posamično zadeva le takrat, kadar vpliva nanje zaradi nekaterih njihovih značilnosti ali zaradi dejanskega položaja, zaradi katerega se razlikujejo od vseh drugih oseb, in jih torej individualizira podobno kot naslovnika te odločbe.

    V primeru odločbe Komisije o državnih pomočeh je treba v postopku nadzora nad državnimi pomočmi iz člena 88 ES razlikovati med, prvič, fazo predhodne preučitve pomoči iz odstavka 3 tega člena, katere edini cilj je omogočiti Komisiji, da si oblikuje prvo mnenje o delni ali popolni združljivosti zadevne pomoči, in, drugič, fazo preiskave iz odstavka 2 istega člena. Pogodba le v tej preiskavi, ki Komisiji omogoči, da se v celoti seznani z vsemi podatki zadeve, določa obveznost Komisije, da pozove zadevne stranke k predložitvi pripomb.

    Kadar Komisija, ne da bi sprožila formalni postopek preiskave iz člena 88(2) ES, z odločbo, sprejeto na podlagi odstavka 3 tega člena, ugotovi, da je pomoč združljiva s skupnim trgom, lahko osebe, ki so upravičene do teh postopkovnih jamstev, spoštovanje teh jamstev uveljavljajo le, kadar imajo možnost, da to odločbo izpodbijajo pred sodiščem Skupnosti. Iz teh razlogov to sodišče razglasi za dopustno tožbo za razglasitev ničnosti take odločbe, ki jo vloži zadevna stranka v smislu člena 88(2) ES, kadar želi z vložitvijo te tožbe zaščititi postopkovne pravice, ki izhajajo iz te določbe. Takšne zadevne stranke so osebe, podjetja ali združenja, na katerih interese bi lahko vplivala dodelitev pomoči, torej zlasti konkurenčna podjetja upravičencev do te pomoči in poklicna združenja.

    Ni izključeno, da se sindikat delavcev šteje za „zadevno stranko“ v smislu člena 88(2) ES, če dokaže, da dodelitev pomoči morebiti vpliva na njegov interes ali interes njegovih podružnic. Zato je pomembno, da sindikat pravno zadostno dokaže, da lahko ima pomoč konkretno posledico za položaj pomorščakov, ki jih predstavlja sindikat.

    (Glej točke od 28 do 33.)

  2.  Glede ničnostne tožbe zoper odločbo Komisije, s katero je ugotovljeno, da so državne pomoči združljive s skupnim trgom, ne da bi bil začet formalni postopek preiskave, lahko sindikat delavcev, ki je ustanovljen za podpiranje kolektivnih interesov njegovih članov, poskusi dokazati svojo aktivno legitimacijo, ki izhaja iz tega, da so njegovi interesi morebiti prizadeti zaradi učinka teh ukrepov na njegov konkurenčni položaj glede na druge sindikate.

    Na podlagi okoliščine, da bi bil lahko sporazum zaradi svoje narave, predmeta in ciljev socialne politike, ki jim sledi, izvzet s področja uporabe določb člena 81(1) ES, ni mogoče skleniti, da so kolektivna pogajanja ali vanje vključene stranke prav tako v celoti in samodejno izmaknjene pravilom Pogodbe s področja državnih pomoči ali da bi se ničnostna tožba, ki bi jo te stranke lahko morebiti vložile, skoraj samodejno štela za nedopustno zaradi njihove vpletenosti v ta pogajanja.

    A priori izključitev možnosti, da bi sindikat lahko dokazal, da je zadevna stranka v smislu člena 88(2) ES, s tem da bi uveljavljal svojo vlogo pri kolektivnih pogajanjih in učinke, ki jih imajo na to vlogo nacionalni davčni ukrepi, ki jih Komisija šteje za pomoči, združljive s skupnim trgom, bi ogrozila tudi cilje socialne politike, kot jih določajo zlasti člena 136, prvi odstavek, ES in 138, prvi odstavek, ES. To ugotovitev podpira okoliščina, da zato ker ima Skupnost torej ne le gospodarski, temveč tudi socialni cilj, morajo biti pravice na podlagi določb Pogodbe o državnih pomočeh in konkurenci uravnotežene s cilji socialne politike, med katerimi so, kot med drugim izhaja iz člena 136, prvi odstavek, ES, izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev, tako da se ob ohranjanju izboljšav omogoči njihova uskladitev, ustrezna socialna zaščita in dialog med socialnimi partnerji.

    (Glej točke 46, 49, 55, 57 in 58.)

  3.  Komisija pri presoji združljivosti državne pomoči v sektorju ladijskega prevoza lahko upošteva socialne vidike smernic Skupnosti v okviru globalne presoje, ki vključuje veliko različnih preudarkov, zlasti glede varstva konkurence, pomorske politike Skupnosti ali tudi spodbujanja zaposlovanja.

    Ker ni mogoče izključiti, da organizacije, ki zastopajo delavce podjetij, ki so upravičeni do državne pomoči, predložijo Komisiji – kot zadevne stranke v smislu člena 88(2) ES – svoja stališča do primerne socialne ureditve, ki jih lahko ta, če je treba, upošteva, mora sodišče Skupnosti, da bi preučilo, ali so trditve, ki jih pritožnik izvaja iz teh smernic, zadostovale za dokaz, da je zadevna stranka v smislu člena 88(2) ES, preučiti socialne vidike, ki izhajajo iz zadevnih davčnih ukrepov, ob upoštevanju smernic Skupnosti, ki določajo normativne pogoje za oceno združljivosti zadevne državne pomoči.

    (Glej točke 64, 69 in 70.)