—

za JVC France SAS F. Goguel in F. Foucault, odvetnika,

—

za francosko vlado G. de Bergues in A.-L. During, zastopnika,

—

za Komisijo Evropskih skupnosti J.-P. Keppenne in S. Schønberg, zastopnika,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago tarifnih podštevilk 85254091 in 85254099 Kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, str. 1), kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2261/98 z dne 26. oktobra 1998 (UL L 292, str. 1), Uredbo Komisije (ES) št. 2204/1999 z dne 12. oktobra 1999 (UL L 278, str. 1), Uredbo Komisije (ES) št. 2388/2000 z dne 13. oktobra 2000 (UL L 264, str. 1 in popravek UL L 276, str. 92) in Uredbo Komisije (ES) št. 2031/2001 z dne 6. avgusta 2001 (UL L 279, str. 1, v nadaljevanju: KN) in na pravno ureditev Pojasnjevalnih opomb Kombinirane nomenklature Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: pojasnjevalne opombe), objavljene v skladu s členom 9(1) Uredbe št. 2658/87.

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo JVC France SAS (v nadaljevanju: družba JVC) in francosko carinsko upravo v zvezi s carinami, ki jih je ta zahtevala od družbe JVC in se nanašajo na uvoz digitalnih videokamer iz Japonske in Singapura.

3

Člen 220(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, str. 1, v nadaljevanju: Carinski zakonik Skupnosti) določa:

„1.   Če znesek dajatev, ki izhaja iz carinskega dolga, ni bil vknjižen v skladu s členoma 218 in 219 ali je bil vknjižen nižji znesek od zakonsko dolgovanega, se mora vknjižba zneska izterjevanih dajatev ali preostalega izterjevanega zneska dajatev opraviti v roku dveh dni, kar se šteje od dneva, ko carinski organi to ugotovijo in lahko izračunajo zakonsko dolgovani znesek ter določijo dolžnika (naknadna vknjižba). Ta rok se lahko podaljša v skladu s členom 219.“

4

Člen 239 istega zakonika določa:

„1.   Uvozne ali izvozne dajatve se lahko povrnejo ali odpustijo v drugih primerih, kot so predvideni v členih 236, 237 in 238:

2.   Povračilo ali odpust dajatev zaradi razlogov, opisanih v odstavku 1, se odobri na podlagi zahtevka, vloženega pri pristojnem carinskem uradu pred potekom roka dvanajstih mesecev, ki se šteje od dneva posredovanja sporočila teh dajatev dolžniku.

Vendar lahko carinski organi v primerno utemeljenih izjemnih primerih dovolijo prekoračitev tega roka.“

5

KN, ki je bila uvedena z Uredbo št. 2658/87, temelji na harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS), ki ga je pripravil Svet za carinsko sodelovanje – ki je postal Svetovna carinska organizacija – in ki ga je vzpostavila mednarodna konvencija, sklenjena v Bruslju 14. junija 1983 in v imenu Skupnosti potrjena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL 198, str. 1). Iz HS povzema šestmestne tarifne številke in podštevilke, le sedma in osma tarifna številka sta njena lastna uvrstitev.

6

Drugi del navedene priloge vključuje oddelek XVI, ki vsebuje poglavje 85 z naslovom „Stroji in mehanske naprave; elektrotehniška oprema; njihovi deli; naprave za snemanje in reprodukcijo zvoka, naprave za snemanje in reprodukcijo televizijske slike in zvoka, deli in pribor za te proizvode“.

7

Tarifna številka 852540 z naslovom „Video kamere za snemanje posamičnih slik in druge video snemalne kamere [videokamere]; digitalni fotoaparati“ obsega tarifno podštevilko 85254091 z naslovom „Druge videokamere: primerne le za snemanje zvoka in slike, posnetih s televizijsko kamero“ in tarifno podštevilko 85254099 z naslovom „Druge videokamere: drugo“.

8

Pojasniti je treba, da je besedilo tarifnih podštevilk 85254091 in 85254099 enako v uredbah št. 2261/98, 2204/1999, 2263/2000 in 2031/2001.

9

Videokamere, uvrščene pod tarifno podštevilko 85254091, so predmet 4,9-odstotne carine, medtem ko se ta carina za videokamere pod tarifno podštevilko 85254099 zviša na 14-odstotno stopnjo.

10

Komisija Evropskih skupnosti v Uradnem listu Evropske unije redno objavlja pojasnjevalne opombe KN.

11

Opombe, sprejete 15. septembra 1998 (UL C 287, str. 1) in 13. julija 2000 (UL C 199, str. 1), so pojasnile tarifno podštevilko 85254099:

„Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema kombinacije videokamer in naprav za slikovno in tonsko snemanje ali reprodukcijo (t. i. kamko[r]derji), ki lahko ne le snemajo sliko, ampak tudi televizijski program. Posnete slike lahko reproducirajo prek zunanjega televizijskega sprejemnika.

Vendar pa se kamko[r]derji, ki lahko snemajo samo z videokamero posnete slike in jih reproducirajo prek zunanjega televizijskega sprejemnika, uvrščajo v tarifno podštevilko 85254091.“

12

Pojasnjevalne opombe so bile spremenjene na podlagi obvestila Komisije z dne 6. julija 2001 (UL C 190, str. 10). Pod tarifno podštevilko 85254099 je bilo povzeto navedeno besedilo in dodan drugi odstavek:

„Pod to tarifno podštevilko sodijo tudi ‚kamkorderji‘, pri katerih je videovhod zaprt s pokrovom (zaslonom) ali drugim sredstvom ali pri katerih je mogoče videovhod s programom naknadno aktivirati, ker so te naprave zasnovane za snemanje programov, ki jih oddaja televizija in drugi od zunaj prihajajoči videosignali.“

13

Na podlagi obvestila Komisije z dne 23. oktobra 2002 (UL C 256, str. 1) je bil zadnji stavek besedila nekoliko spremenjen:

„[…] programov, ki jih oddaja televizija ali drugi od zunaj prihajajoči videosignali“.

14

Na podlagi preiskave je carinska uprava izpodbijala tarifno uvrstitev, ki jo je družba JVC uporabila ob uvozu dveh kategorij digitalnih videokamer iz Japonske in Singapura.

15

Cariniki so v prvem zapisniku z dne 11. oktobra 2002 ugotovili, da je družba JVC med 29. junijem 1999 in 23. julijem 2001 uvozila videokamere, ki imajo aktivirano vtičnico vhod/izhod imenovano „DV-in/out“. Ta vrsta videokamer omogoča snemanje slike in zvoka ter tudi snemanje zunanjega signala zaradi posebne povezave. Lahko se neposredno poveže z računalnikom ali televizijo zaradi prenosa digitaliziranih videoslik, ki so bile posnete z njim (funkcija DV-out) in obratno, videokamera lahko snema digitalna zaporedja vseh izvorov, ki se jih obdeluje z računalnikom (funkcija DV-in).

16

Cariniki so menili, da je ustrezna tarifna uvrstitev pod tarifno podštevilko 85254099, in ne uvrstitev, ki jo je opravila družba JVC, in sicer pod tarifno podštevilko 85254091.

17

Družba JVC tej uvrstitvi ni oporekala in je poravnala znesek neplačanih carin. Vendar je na podlagi člena 239 Carinskega zakonika zaprosila za odpust dajatev, pri tem pa se je sklicevala na to, da je napaka nastala zaradi spremembe prakse Skupnosti. Ta zahteva je bila zavrnjena s prvo odločbo z dne 16. decembra 2004.

18

Cariniki so v drugem zapisniku z dne 11. oktobra 2002 ugotovili, da je družba JVC med 22. junijem 1999 in 28. avgustom 2002 uvozila digitalne videokamere, ki imajo aktivirano le funkcijo DV-out, funkcija DV-in pa se lahko aktivira naknadno po carinjenju.

19

Cariniki so prav tako menili, da je ustrezna tarifna uvrstitev pod tarifno podštevilko 85254099 in ne uvrstitev, ki jo je opravila družba JVC, in sicer pod tarifno podštevilko 85254091, ter izdali obvestilo o izterjavi z dne 6. januarja 2004. Družba JVC je to obvestilo izpodbijala in zahtevala odpust dajatev. Odpust dajatev je bil z drugo odločbo z dne 16. decembra 2004 zavrnjen.

20

Družba JVC je zato pri tribunal d’instance du XIe arrondissement de Paris vložila dve tožbi.

21

S prvo tožbo, vloženo 7. marca 2005, je družba JVC predlagala razglasitev ničnosti obvestila o izterjavi z dne 6. januarja 2004 ob navajanju, da bi morale biti te videokamere uvrščene pod tarifno podštevilko 85254091.

22

Z drugo tožbo, vloženo 2. februarja 2006, je družba JVC predlagala razglasitev ničnosti dveh odločb z dne 16. decembra 2004, s katerimi sta bili zavrnjeni zahtevi za odpust dajatev. JVC je zatrjevala, da sta obvestili o izterjavi posledici spremembe v praksi Skupnosti zaradi objave spremenjenih različic pojasnjevalnih opomb KN. Ta sprememba naj bi torej pomenila posebno okoliščino v smislu člena 239 Carinskega zakonika.

23

Družba JVC je pred sodiščem zatrjevala, da so pred letom 2001 uvozniki in carinske službe videokamere, ki imajo ob uvozu aktivirano le funkcijo DV-out, uvrščali pod tarifno podštevilko 85254091. Šele potem ko so bile pojasnjevalne opombe spremenjene z Obvestilom Komisije z dne 6. julija 2001, naj bi se carinska praksa spremenila. Čeprav so nemški ali britanski carinski organi odločili, da bodo to novo razlago uporabljali le za uvoze po 6. juliju 2001, pa so se francoski organi odločili za retroaktivno uporabo te razlage, kar naj bi bilo po mnenju družbe JVC v nasprotju s Carinskim zakonikom.

24

V teh okoliščinah je tribunal d’instance du XIe arrondissement de Paris po združitvi obeh tožb prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

25

S prvim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali se lahko oziroma ali je treba za uvrstitev videokamer upoštevati možnost aktiviranja funkcije DV-in, če ta funkcija ni bila aktivna v trenutku carinjenja, vendar bi bila lahko aktivirana naknadno, z ročno nastavitvijo ali dodatnim programom. Poleg tega sprašuje o pomenu, ki ga ima lahko dejstvo, da proizvajalec te možnosti v trenutku carinjenja ni niti navedel niti je ne zagotavlja.

26

V sodbi z dne 27. septembra 2007 v zdruŽenih zadevah Medion in Canon Deutschland (C-208/06 in C-209/06, ZOdl., str. I-7963) je Sodišče odgovorilo na enako vprašanje, kot je to, ki ga je postavilo predložitveno sodišče. Zato je treba na to vprašanje odgovoriti enako.

27

Na prvo vprašanje je torej treba odgovoriti, da je mogoče videokamero uvrstiti pod tarifno podštevilko 85254099 KN le, če je funkcija snemanja slik in zvoka, ki ne izvira iz integrirane kamere ali mikrofona, ampak iz drugih virov, aktivna v trenutku carinjenja ali če bi lahko uporabnik brez posebnih znanj navedeno funkcijo – čeprav proizvajalec ni nameraval poudariti te značilnosti – brez težav aktiviral pozneje, pri čemer se strojna oprema videokamere ne bi spremenila. V primeru naknadnega aktiviranja je prav tako treba, prvič, da videokamera, ko je aktiviranje opravljeno, deluje podobno kot druga videokamera, katere funkcija snemanja slik in zvoka, ki ne izvira iz integrirane kamere ali mikrofona, ampak iz drugih virov, je aktivirana v trenutku carinjenja, in, drugič, da gre za samostojno delovanje. Obstoj teh pogojev mora biti mogoče preveriti v trenutku carinjenja. Nacionalno sodišče mora preveriti, ali so ti pogoji izpolnjeni. Če ti pogoji niso izpolnjeni, je treba to videokamero uvrstiti pod tarifno podštevilko 85254091 KN.

28

Z drugim vprašanjem želi predložitveno sodišče v bistvu izvedeti za pravne učinke sprememb pojasnjevalnih opomb KN, zlasti glede uvrstitve blaga iz postopka v glavni stvari, in sprašuje, ali ne bi morala Komisija sprejeti nove uredbe o uvrstitvi, namesto da se razlaga obstoječa Uredba.

29

Komisija meni, da je vprašanje nedopustno, ker je hipotetično in ni uporabno za rešitev spora. Po njenem mnenju spremembe pojasnjevalnih opomb KN ne pomenijo spremembe glede na prejšnji pravni položaj. Te pojasnjevalne opombe naj namreč ne bi imele pravnega učinka kot takega. Njihova sprememba naj torej ne bi imela učinka na pravice gospodarskih subjektov. Nazadnje pa naj bi predložitvena odločba vsebovala premalo dejanskih podatkov, da bi lahko Sodišče vprašanje razširilo in ga morebiti preoblikovalo.

30

Glede tega je treba opozoriti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso nacionalno sodišče, ki odloča o sporu in ki mora prevzeti odgovornost za sodno odločitev, pristojno, da presodi glede na posebnosti zadeve tako o potrebi po izdaji predhodne odločbe, da bi lahko izdalo sodbo, kot tudi o ustreznosti vprašanj, ki jih predlaga Sodišču (glej zlasti sodbi z dne 15. decembra 1995 v zadevi Bosman, C-415/93, Recueil, str. I-4921, točka 59, in z dne 15. junija 2006 v zadevi Acereda Herrera, C-466/04, ZOdl., str. I-5341, točka 47).

31

Sodišče lahko zavrne predlog nacionalnega sodišča le takrat, ko je očitno, da razlaga ali presoja veljavnosti pravila Skupnosti, ki ju zahteva nacionalno sodišče, ni povezana z dejstvi ali predmetom spora o glavni stvari, ali ko je problem hipotetičen (glej zgoraj navedeni sodbi Bosman, točka 61, in Acereda Herrera, točka 48).

32

V zadevi v glavni stvari predložitveno sodišča odloča o zahtevi za odpust dajatev na podlagi člena 239(1) Carinskega zakonika in mora na podlagi tega raziskati dejstva, ki lahko pomenijo posebno situacijo, ki bi lahko izhajala iz okoliščin, pri katerih ne gre niti za malomarnost niti za goljufivo ravnanje družbe JVC. V teh okoliščinah je videti vprašanje o pravni ureditvi pojasnjevalnih opomb KN upoštevno. Vprašanje je torej dopustno.

33

Najprej je treba opozoriti, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da so odločilno merilo za tarifno uvrščanje blaga, zaradi zagotavljanja pravne varnosti in lažjega nadzora, na splošno njegove objektivne značilnosti in lastnosti, kot so opredeljene v opisu v tarifni številki KN ter pojasnilih oddelkov in poglavij (glej zlasti sodbe z dne 26. septembra 2000 v zadevi Eru Portuguesa, C-42/99, Recueil, str. I-7691, točka 13; z dne 15. septembra 2005 v zadevi Intermodal Transports, C-495/03, ZOdl., str. I-8151, točka 47; z dne 8. decembra 2005 v zadevi Possehl Erzkontor, C-445/04, ZOdl., str. I-10721, točka 19, in z dne 16. februarja 2006 v zadevi Proxxon, C-500/04, ZOdl., str. I-1545, točka 21).

34

Sodišče je prav tako presodilo, da pojasnjevalne opombe KN in pojasnila HS precej pomagajo pri razlagi pomena različnih tarifnih številk, ne da bi imeli zavezujoč pravni učinek. Vsebina navedenih pojasnil mora biti v skladu z določbami KN in ne sme spreminjati njenega obsega (zgoraj navedene sodbe Intermodal Transports, točka 48; Possehl Erzkontor, točka 20, in Proxxon, točka 22). Če je videti, da so v nasprotju z besedilom tarifnih številk KN in pojasnili oddelkov in poglavij, se pojasnjevalnih opomb ne sme uporabljati (glej sodbo z dne 19. aprila 2007 v zadevi Sunshine Deutschland Handelsgesellschaft, C-229/06, ZOdl., str. I-3251, točka 31).

35

V zvezi s tarifnimi podštevilkami KN, upoštevnimi za zadeve v glavni stvari, je treba opozoriti, da besedilo tarifne podštevilke 85254099 vsebuje le izraz „drugo“. Ta tarifna podštevilka vključuje torej vse videokamere, ki niso tiste, ki so „primerne le za snemanje zvoka in slike, posnetih s televizijsko kamero“ (funkcija DV-out), ki spadajo pod tarifno podštevilko 85254091. Komisija je torej v pojasnjevalnih opombah KN razložila vsebino tarifne podštevilke 85254099. V teh pojasnjevalnih opombah je bilo od 15. septembra 1998 navedeno, da so videokamere pod tarifno podštevilko 85254099 tiste, ki imajo funkcijo DV-in in funkcijo DV-out. Komisija je 6. julija 2001 ponovno spremenila pojasnjevalne opombe KN, tako da je pojasnila, da tarifna podštevilka 85254099 vključuje tudi videokamere, zasnovane s funkcijo DV-in ne da bi bila ta funkcija delujoča v trenutku carinjenja.

36

Ugotoviti je treba, da so ob upoštevanju besedil tarifnih podštevilk 85254091 in 85254099 pojasnjevalne opombe KN, ki se nanašajo na slednjo tarifno podštevilko, v skladu z določbami KN in ne spreminjajo njenega obsega.

37

Iz navedenega izhaja, da je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da so pojasnjevalne opombe KN, ki se nanašajo na tarifno podštevilko 85254099 in ki so bile objavljene 6. julija 2001 in 23. oktobra 2002, le razlagalne in nimajo obvezne pravne veljave. Z besedilom KN so skladne in ne spreminjajo njegovega obsega. Iz tega sledi, da sprejetje nove uredbe o uvrstitvi ni potrebno.

38

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat) razsodilo: