1. Pritožba – Razlogi – Razlog, ki se nanaša na presojo dolžnosti skrbnosti, naložene institucijam, s strani Splošnega sodišča – Pravno vprašanje
(člen 225 ES; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)
2. Pomoči, ki jih dodelijo države – Odločba Komisije, s katero je ugotovljena nezdružljivost pomoči s skupnim trgom – Diskrecijska pravica Komisije
3. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Merilo zasebnega vlagatelja – Diskrecijska pravica Komisije
4. Pomoči, ki jih dodelijo države – Upravni postopek – Obveznosti Komisije – Skrbna in nepristranska preučitev
(člen 88(2) ES)
5. Pomoči, ki jih dodelijo države – Odločba Komisije – Presoja zakonitosti glede na informacije, ki so bile dostopne ob sprejetju odločbe
1. Vprašanje, ali je Splošno sodišče na podlagi navedenega dejanskega stanja lahko sklepalo, da so institucije Skupnosti kršile svojo dolžnost skrbnosti ali da je niso, je pravno vprašanje, ki je podvrženo nadzoru Sodišča v okviru pritožbe.
(Glej točko 62.)
2. Komisija ima na področju nadzora državnih pomoči široko diskrecijsko pravico, katere izvajanje vključuje gospodarsko presojo, ki jo je treba izvesti v okviru Evropske unije. Vendar pa to ne pomeni, da mora sodišče Unije opustiti nadzor nad razlago, ki jo v zvezi z gospodarskimi podatki poda Komisija.
Sodišče Unije mora namreč med drugim ne le preveriti vsebinsko pravilnost navedenih dokazov, njihovo zanesljivost in doslednost, ampak tudi, ali ti dokazi vsebujejo vse upoštevne podatke, ki jih je treba upoštevati pri presoji zapletene situacije, in ali lahko utemeljijo iz njih izvedene sklepe.
Vendar sodišče Unije v okviru tega nadzora ne more s svojo gospodarsko presojo nadomestiti presoje Komisije. Nadzor, ki ga sodišča Unije izvajajo nad zapleteno gospodarsko presojo Komisije, je namreč omejen, in sicer nujno omejen na preverjanje spoštovanja postopkovnih pravil in obrazložitve, pravilnosti dejanskega stanja ter morebitnega obstoja očitnih napak v presoji in zlorabe pooblastil.
(Glej točke od 64 do 66.)
3. Komisija mora za ugotovitev, ali je prodaja zemljišča javnih organov zasebnemu subjektu državna pomoč, uporabiti načelo zasebnega vlagatelja, ki posluje v tržnem gospodarstvu, zato da ugotovi, ali je cena, ki jo je plačal domnevni upravičenec do pomoči, enaka ceni, za katero bi se lahko dogovoril zasebni vlagatelj, ki bi posloval v običajnih konkurenčnih pogojih. Običajno uporaba tega merila pomeni, da mora Komisija opraviti zapleteno gospodarsko presojo.
V tem primeru Splošno sodišče prekorači omejitve svojega sodnega nadzora, če se omeji zgolj na ugotovitev, da je Komisija kršila obveznost skrbnega ravnanja, ne da bi dokazalo, da bi tako neupoštevani elementi lahko vodili do drugačne presoje v zvezi z oceno zneska pomoči, in če ob tem ne dokaže, da je Komisija opravila očitno napako pri presoji.
(Glej točke od 68 do 72.)
4. Komisija je v interesu dobre uporabe temeljnih pravil Pogodbe ES v zvezi z državnimi pomočmi dolžna skrbno in nepristransko voditi postopek preučitve izpodbijanih ukrepov, tako da ima v ta namen pri sprejetju končne odločbe na voljo najzanesljivejše in najpopolnejše podatke.
Komisija ni dolžna niti upoštevati dokumentov, ki ji niso bili predloženi med upravnim postopkom, temveč jih je prejela ob izteku roka, ki ga je izjemoma podaljšala, ali celo po izteku tega roka, in ki poleg tega vsebujejo le nejasne trditve, niti ni dolžna znova začeti postopka preiskave.
(Glej točki 90 in 95.)
5. Sodišče Unije mora zakonitost odločbe na področju državnih pomoči presoditi glede na podatke, ki jih je Komisija imela na voljo, ko jo je izdala.
(Glej točko 91.)