Zadeva C-281/07
Hauptzollamt Hamburg-Jonas
proti
Bayerische Hypotheken- und Vereinsbank AG
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof)
„Uredba (ES, Euratom) št. 2988/95 — Zaščita finančnih interesov Evropskih skupnosti — Člen 3 — Izterjava izvoznega nadomestila — Napaka nacionalnega organa — Zastaralni rok“
Sklepni predlogi generalne pravobranilke E. Sharpston, predstavljeni 25. septembra 2008 I ‐ 93
Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 15. januarja 2009 I ‐ 103
Povzetek sodbe
Lastni viri Evropskih skupnosti – Uredba o zaščiti finančnih interesov Skupnosti – Pregon nepravilnosti – Zastaralni rok
(Uredba Sveta št. 2988/95, člen 3(1))
Štiriletni zastaralni rok, določen v členu 3(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 2988/95 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, se ne uporabi za postopek izterjave izvoznega nadomestila, ki je bilo neupravičeno izplačano izvozniku zaradi napake nacionalnih organov, če izvoznik ni storil nobene nepravilnosti v smislu člena 1(2) te uredbe.
V obravnavanem primeru je treba vprašanje zastaranja zahtevkov za vračilo nepravilno izplačanih zneskov urejati s pravili nacionalnega prava, ki se uporabljajo na tem področju. Namreč, v sporih o zahtevkih za povračilo sredstev – ki so bila po pravu Skupnosti nepravilno izplačana – če ni predpisov prava Skupnosti, morajo odločiti nacionalna sodišča ter pri tem uporabiti svoje nacionalno pravo, ki pa je podvrženo omejitvam prava Skupnosti, kar izhaja iz tega, da pravila in postopki, ki jih predpisuje nacionalno pravo, ne smejo dejansko onemogočati ali znatno oteževati izterjave neupravičeno izplačane pomoči in da mora biti nacionalno pravo uporabljeno na način, ki ni diskriminatoren v primerjavi s postopki, po katerih se odloča o podobnih nacionalnih sporih.
Poleg tega mora biti interes Skupnosti, da se izterjajo izvozna nadomestila, ki so bila prejeta s kršitvijo pogojev njihove dodelitve, v celoti upoštevan pri določitvi rokov zastaranja, ki se uporabijo za tako izterjavo.
(Glej točke od 23 do 26 in izrek.)