Zadeva C-138/07

Belgische Staat

proti

Cobelfret NV

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hof van beroep te Antwerpen)

„Direktiva 90/435/EGS — Člen 4(1) — Neposredni učinek — Nacionalna ureditev, katere cilj je odprava dvojnega obdavčenja distribuiranih dobičkov — Odbitek vsote prejetih dividend od davčne osnove matične družbe, le če je ta ustvarila obdavčljivi dobiček“

Sklepni predlogi generalne pravobranilke E. Sharpston, predstavljeni 8. maja 2008   I ‐ 734

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 12. februarja 2009   I ‐ 743

Povzetek sodbe

1. Približevanje zakonodaj – Skupni sistem obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic – Direktiva 90/435

   (Direktiva Sveta 90/435, člen 4(1), prva alinea)

2. Približevanje zakonodaj – Skupni sistem obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic – Direktiva 90/435

   (Direktiva Sveta 90/435, člen 4(1), prva alinea)

1.  Člen 4(1), prva alinea, Direktive 90/435 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic je treba razlagati tako, da nasprotuje ureditvi države članice, ki določa, da so dividende, ki jih prejme matična družba, vključene v njeno davčno osnovo, da se pozneje znesek teh dividend lahko odbije v višini 95%, če je za zadevno davčno obdobje poslovni izid po odbitku drugih dobičkov, oproščenih plačila davka, še vedno pozitiven.

   Obveznost države članice, ki je izbrala sistem, določen v členu 4(1), prva alinea, Direktive 90/435, da se vzdrži obdavčenja dobička, ki ga matična družba zaradi povezave prejme od svoje odvisne družbe, namreč ni podrejena nobenemu pogoju in je izrecno le predmet odstavkov 2 in 3 istega člena ter člena 1(2) te direktive. V členu 4(1), prva alinea, navedene direktive prav tako ni določen noben pogoj, da morajo obstajati drugi obdavčljivi dobički za to, da dividende, ki jih prejme matična družba, niso podvržene davku. Tako države članice ne morejo enostransko uvajati omejevalnih ukrepov, kot je zahteva po obstoju obdavčljivega dobička pri matični družbi, in s tem pogojevati možnosti uživanja ugodnosti, določenih z Direktivo 90/435.

   Poleg tega, če matična družba v zadevnem davčnem obdobju ne ustvari drugih obdavčljivih dobičkov, taka ureditev zmanjša izgube matične družbe do višine prejetih dividend. Ker davčna zakonodaja načeloma dopušča prenos izgub v naslednje davčno obdobje, zmanjšanje izgub matične družbe, ki bi lahko imela koristi od takega prenosa do višine prejetih dividend, vpliva na davčno osnovo te družbe v davčnem obdobju, ki sledi tistemu, v katerem so bile dividende prejete, če so njeni dobički višji od prenesenih izgub. Iz tega sledi, da tudi če dividende, ki jih prejme matična družba v obdobju, v katerem so bile distribuirane, niso podvržene davku od dohodkov pravnih oseb, lahko tako zmanjšanje izgub matične družbe učinkuje tako, da je ta za te dividende posredno obdavčena v naslednjih davčnih obdobjih, če je poslovni izid matične družbe pozitiven, taka omejitev odbitka prejetih dividend pa ni združljiva z Direktivo 90/435.

   Čeprav bi z uporabo tega sistema za dividende, ki jih razdeljujejo tako odvisne družbe rezidentke kot tiste s sedežem v drugih državah članicah, država članica poskušala odpraviti manj ugodno sodelovanje med družbami iz različnih držav članic v primerjavi s sodelovanjem med družbami iz iste države članice, to ne upravičuje uporabe sistema, ki ni združljiv s sistemom preprečevanja dvojnega ekonomskega obdavčevanja, določenim v členu 4(1), prva alinea, navedene direktive.

   (Glej točke 33, 34, 36, 37, od 39 do 41, 46 in izrek.)

2.  Člen 4(1), prva alinea, Direktive 90/435 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic je nepogojen in dovolj natančen, da se je nanj mogoče sklicevati pred nacionalnimi sodišči. Obveznost vzdržanja obdavčenja dobičkov, ki jih je odvisna družba distribuirala matični družbi, določena v členu 4(1), prva alinea, Direktive 90/435, je izražena nedvoumno, njeno izvrševanje oziroma njeni učinki pa niso pogojeni s posredovanjem drugega akta, ki bi izhajal iz institucij Skupnosti ali držav članic.

   (Glej točki 64 in 65 ter izrek.)