Tožba, vložena 14. decembra 2006 — Legris Industries proti Komisiji

(Zadeva T-376/06)

(2007/C 42/48)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Legris Industries (Rennes, Francija) (zastopnika: A. Wachsmann in C. Pommiès, avocats)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka s to tožbo predlaga delno razglasitev ničnosti odločbe Komisije C(2006) 4180 končna, z dne 20. septembra 2006, o postopku na podlagi člena 81 ES (COMP/F-1/38.121 — Raccords), ki se nanaša na vse sporazume in usklajena ravnanja na trgu bakrenih spojk in bakrenih zlitin v obliki določitve cen, dogovorov o cenikih in zneskih popustov ter znižanj, uvedba usklajevalnih mehanizmov za rast cen, delitev nacionalnih trgov ter strank in izmenjava drugih poslovnih informacij, kolikor nalaga globo holdingu Legris Industries, ker so se mu pripisala zadevna ravnanja njegove nekdanje odvisne družbe Comap.

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja naslednje tožbene razloge.

Najprej, tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija kršila člen 81 ES, ker ji je pripisala sporne kršitve, ki jih je storila njena odvisna družba Comap in jo je zato obravnavala kot solidarno odgovorno za navedene kršitve. Tožeča stranka trdi, da Komisija krši načelo pravne in gospodarske samostojnosti odvisne družbe in načelo osebne odgovornosti za kršitve konkurenčnega prava, ker je menila, da 100 % udeležba tožeče stranke v kapitalu odvisne družbe zadošča za to, da tožeča stranka obdrži odločilen vpliv na odvisno družbo. Tožeča stranka očita Komisiji tudi, da je napačno uporabila pravo, napačno presodila dejstva ter storila očitne napake pri presoji, ker ni predložila dokazov, ki bi kazali na to, da je imel holding Legris Industries dejanski nadzor nad Comap.

Poleg tega tožeča stranka Komisiji očita, da je napačno uporabila pravo, ker ni ovrgla dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka, s katerimi je dokazala samostojnost Comap, predvsem pri določanju in upravljanju trgovske politike. Tožeča stranka trdi, da je pokazala, da družbi Comap ne daje navodil glede njenega ravnanja na trgu, da je imela zgolj vlogo finančnega nadzornika, ne da bi odvisnim družbam dajala navodila glede proračunskih zadev in da je imela družba Comap dostop do svojih finančnih virov. Zato trdi, da dokaz o sami kapitalski povezavi in neposredne posledice, ki iz tega izhajajo, na katerih je Komisija po mnenju tožeče stranke utemeljila svojo odločitev, da pripiše kršitve, ki jih je storila odvisna družba, tožeči stranki, ne more dokazati dejanskega nadzora nad odvisno družbo.