Tožba, vložena 4. decembra 2006 — Kuwait Petroleum Corp. in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-370/06)

(2007/C 20/45)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Kuwait Petroleum Corp. (Shuwaikh, Kuvajt), Kuwait Petroleum International Ltd (Woking, Združeno kraljestvo), in Kuwait Petroleum (Nizozemska) BV (Rotterdam, Nizozemska) (zastopnika: D.W. Hull, Dr. G. M. Berrisch, lawyers)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožečih strank

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija je z odločbo, ki je bila sprejeta 13. septembra 2006 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), tožečim strankam, družbam Kuwait Petroleum Corp. (v nadaljevanju: KPC), Kuwait Petroleum International Ltd (v nadaljevanju: KPI) in Kuwait Petroleum (Nizozemska) BV (v nadaljevanju: KPN), ki so bile spoznane za solidarno odgovorne, naložila globo v višini 16,632 milijonov evrov, ker so z določanjem cen na nizozemskem trgu bitumna kršile člen 81 ES. Zato vsaka izmed navedenih tožečih strank predlaga razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe oziroma podredno, zmanjšanje globe, na podlagi naslednjih razlogov:

Tožeče stranke s prvim tožbenim razlogom zatrjujejo, da je Komisija očitno napačno uporabila pravo ter presodila dejstva, ker je uporabila napačno pravno merilo, ko je ugotovila, da sta KPC in KPI odgovorni za dejanja KPN in ker ni predložila upoštevnega dokaza v skladu s pravilnim pravnim merilom. Poleg tega zatrjujejo, da naj bi Komisija v izpodbijani odločbi ugotovila, da sta tako KPC kot KPI odgovorni za udeležbo direktorjev KPN pri nizozemskem omejevalnem sporazumu, ki se nanaša na bitumen, ker je KPN podružnica, ki je v celoti v lasti KPC, ter da imata tako KPC kot KPI nad KPN široka nadzorna pooblastila. Tožeče stranke navajajo, da povezana družba ne more biti odgovorna zgolj na podlagi imetništva deležev in širokih nadzornih pooblastil, in da mora Komisija dokazati, da je povezana družba nad domnevno kršitvenim ravnanjem podružnice na trgu izvajala zadostni nadzor, da bi bilo razumno šteti, da podružnica v zvezi s kršitvijo ni delovala samostojno.

Tožeče stranke v drugem tožbenem razlogu navajajo, da naj se izpodbijana odločba razglasi za nično oziroma podredno, naj se globa zmanjša, ker naj bi Komisija napačno uporabila pravo s tem, da je tožečim strankam naložila globe v nasprotju z Obvestilom o ugodni obravnavi iz leta 2002 (1), ki določa, da Komisija, kadar prosilec za ugodno obravnavo predloži dokaz o dejstvih, ki predhodno niso obstajala in ta dejstva neposredno vplivajo na težo ali trajanje omejevalnega sporazuma, takih dejstev ne sme uporabiti proti prosilcu za ugodno obravnavo.

Nazadnje, tožeče stranke v tretjem tožbenem razlogu navajajo, da je Komisija očitno kršila pooblastilo za odločanje po prostem preudarku s tem, da je odstotek zmanjšanja globe določila na podlagi Obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, in zato trdijo, da je treba globo zmanjšati za 50 % od najvišjega zneska.

(1)  Obvestilo o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov, UL (2002) C 45, str. 3.