8.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 86/42


Tožba, vložena 23. februarja 2006 — Low & Bonar in Bonar Technical Fabrics proti Komisiji

(Zadeva T-59/06)

(2006/C 86/81)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Low & Bonar plc (Dundee, Združeno kraljestvo) in Bonar Technical Fabrics NV (Zele, Belgija) (Zastopnika: L. Garzaniti, lawyer, M. O'Regan, Solicitor)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožečih strank

Izpodbijana Odločba Komisije št. C(2005)4634 z dne 30. novembra 2005 v zadevi COMP/F/38.354 — Industrijske vreče naj se, kolikor se nanaša na tožeči stranki, v celoti razglasi za nično; ali

Podredno naj se člen 1(1), v delu v katerem se nanaša na tožeči stranki, razglasi za ničnega in naj se delno razglasi za nično ali podredno ustrezno zmanjša globa, ki je s členom 2 naložena tožečima strankama; in

Še bolj podredno naj se znesek globe, ki je naložena tožečima strankama v skladu s členom 2 bistveno zmanjša; in

Toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka, vključno z zamudnimi obrestmi tožečih strank ali katere od njiju skupaj s plačilom celotne ali dela globe; in

Sprejmejo naj se katerikoli drugi ukrepi, za katere Sodišče meni, da so ustrezni.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Z izpodbijano odločbo je Komisija ugotovila, da je bila družba Bonar Phormium Packaging („BPP“) udeležena v večrazsežnostnem kartelu proizvajalcev plastičnih industrijskih vreč, ki je prizadel Belgijo, Francijo, Nemčijo, Luxembourg, Nizozemsko in Španijo. Prav tako je ugotovila, da je bil ta kartel organiziran na evropski ravni v okviru trgovinskega združenja, poznanega kot Valveplast, skupaj z različnimi podskupinami. Prvo tožečo stranko je spoznala za odgovorno za sodelovanje družbe BPP, ker je bila matična družba družbe Bonar Phormium NV („BP“), katere oddelek je bil BPP in drugo tožečo stranko za odgovorno, ker je bila pravna naslednica BP, s katero je izvedla pravno združitev. Komisija je tožečima strankama naložila globo v višini 12.24 milijonov evrov.

Prva tožeča stranka trdi, da je Komisija zmotno uporabila pravo in kršila pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, ko je ugotovila da je odgovorna za kršitev, ki jo je storila družba BPP. Zatrjuje, da v nasprotju z ugotovitvami iz izpodbijane odločbe, ni sodelovala pri poslovni politiki družbe BPP, katere uprava je avtonomno določila njeno ravnanje na trgu.

Obe tožeči stranki nadalje in podredno trdita, da je Komisija zmotno uporabila pravo in kršila pooblastilo za odločanje po prostem preudarku pri ugotovitvi, da se je večrazsežnostni sporazum, opredeljen v izpodbijani odločbi, nanašal na enotno in nadaljevano kršitev člena 81 ES, storjeno na evropski ravni v okviru Valveplasta, podredno pri ugotovitvi, da je družba BPP sodelovala pri kršitvi ali je kako drugače vedela za tako kršitev in bila tako odgovorna za njo. Po mnenju tožečih strank bi lahko Komisija ugotovila le, da je družba BPP sodelovala pri kršitvi oziroma podredno, da je vedela in bila odgovorna za sporazume, ki so zajemali Belgijo in Nizozemsko ter, da je bila udeležena pri Valveplast kartelu en teden, t.j. med 21. novembrom 1997, ko se je zastopnik družbe BPP udeležil sestanka Valveplasta in 28. novembrom 1997, ko se je, po navedbah v izpodbijani odločbi, udeležba BPP končala.

Tožeči stranki nadalje in podredno navajata, da je bila globa, ki jo je naložila Komisija prekomerna in nesorazmerna in da je z njo kršeno načelo enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije ter da je Komisija zmotno uporabila pravo in kršila pooblastilo za odločanje po prostem preudarku pri določitvi višine globe ter prav tako ni navedla razlogov, ki bi utemeljili njen izračun globe. V tem okviru tožeči stranki trdita, da Komisija ni upoštevala, da je BPP igral izključno pasivno vlogo in da je Komisija poleg tega naložila nesorazmerno in prekomerno visok osnovni znesek.