1. Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Domneva o izvajanju odločilnega vpliva matične družbe na hčerinske družbe, ki so v celoti v njeni lasti
(člen 81 ES)
2. Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravice do obrambe – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Obvezna vsebina
(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 27(1))
3. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Najvišji znesek – Izračun – Upoštevni promet
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
4. Akti institucij – Smernice o načinu določanja glob, naloženih zaradi kršitev pravil konkurence – Akt, ki naj bi imel zunanje učinke – Obseg
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)
5. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Kršitve, ki se že zaradi svoje narave štejejo za zelo resne
(Uredba Sveta št. 1/2003; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A)
6. Konkurenca – Globe – Odločba o naložitvi glob – Obveznost obrazložitve – Obseg
(člena 81 ES in 253 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3))
7. Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravice do obrambe – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Obvezna vsebina
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 27)
8. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Pooblastilo Komisije za odločanje po prostem preudarku – Meje – Spoštovanje načela sorazmernosti – Obseg
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23; Obvestilo Komisije 98/C 9/03)
9. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Odvračalni učinek globe
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 5(b))
10. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Dejansko neizvajanje sporazuma
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A, prvi odstavek, in točka 3, druga alinea)
11. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Prenehanje kršitve takoj po posegu Komisije – Obseg
(člen 81(1) ES; Uredba št. 1/2003; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3, tretja alinea)
12. Pravo Unije – Načela – Varstvo legitimnih pričakovanj – Pogoji
13. Kmetijstvo – Pravila o konkurenci – Uredba št. 26 – Uporaba izjeme, predvidene za sporazume, sklepe in ravnanja, ki so potrebni za doseganje ciljev, navedenih v členu 33 ES – Pogoji
(člena 33 ES in 81(1) ES; Uredba Sveta št. 26, člen 2)
14. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Sodelovanje obdolženega podjetja zunaj področja uporabe Obvestila o ugodni obravnavi – Pogoji
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3, šesta alinea, in 2002/C 45/03)
15. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Prvi primer uporabe pravil konkurence v nekem gospodarskem sektorju – Polje proste presoje, ki ga ima Komisija
(Uredba Sveta št. 1/2003; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3)
16. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Slab finančni položaj zadevnega sektorja – Polje proste presoje, ki ga ima Komisija
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23; Obvestilo Komisije 98/C 9/03)
17. Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve
(Statut Sodišča, člen 21; Poslovnik Splošnega sodišča, člena 44(1)(c) in 48(2))
18. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Znižanje globe zaradi sodelovanja obdolženega podjetja – Pogoji
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23; Obvestilo Komisije 2002/C 45/03, točka 23, zadnji odstavek)
19. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev
(člen 81(1) ES)
1. Na področju konkurence se ravnanje hčerinske družbe lahko pripiše matični, zlasti če hčerinska družba, čeprav je ločena pravna oseba, o svojem ravnanju na trgu ne odloča samostojno, ampak večinoma ravna po navodilih matične družbe, zlasti glede gospodarskih, organizacijskih in pravnih povezav med tema pravnima osebama. Ker sta v takšnem primeru matična in hčerinska družba del iste gospodarske enote in sta eno samo podjetje v smislu člena 81 ES, lahko Komisija odločbo, s katero je naloženo plačilo glob, naslovi na matično družbo, ne da bi bilo treba dokazati, da je bila pri tej kršitvi osebno vpletena.
V posebnem primeru, ko je matična družba stoodstotna lastnica kapitala hčerinske družbe, ki je kršila pravila o konkurenci, lahko po eni strani matična družba odločilno vpliva na ravnanje hčerinske družbe, po drugi strani pa obstaja izpodbojna domneva, da matična družba dejansko odločilno vpliva na ravnanje hčerinske družbe. Komisija lahko tako domneva, da matična družba odločilno vpliva na ravnanje hčerinske, ne da bi morala predložiti dodatne dokaze, da je dejansko izvajala tak vpliv ali da je vsaj vedela za kršitev ali vpletenost hčerinske družbe v to kršitev. Gre za izpodbojno domnevo, ki se z nasprotnim dokazom lahko ovrže. Zato mora matična družba to domnevo ovreči z elementi, s katerimi je mogoče dokazati, da si njena hčerinska družba samostojno določa delovanje na trgu in da zato nista enoten gospodarski subjekt. Če ji to ne uspe, se izvajanje nadzora šteje za dokazano, saj domneva, ki izhaja iz lastništva vsega kapitala, ni bila ovržena.
Dejstvo, da ima hčerinska družba lastno upravo in sredstva, samo po sebi ne dokazuje, da si ravnanje na trgu določa neodvisno od matične družbe. Dejstvo, da se upravi hčerinske družbe v stoodstotni lasti zaupa vodenje tekočih dejavnosti, je namreč običajna praksa, zato z njim ni mogoče dokazati, da so hčerinske družbe dejansko samostojne.
(Glej točke od 92 do 94, 103 in 106.)
2. Na področju konkurence spoštovanje pravice do obrambe zahteva, da se zainteresiranemu podjetju v upravnem postopku da možnost, da ustrezno predstavi svoje stališče glede resničnosti in upoštevnosti zatrjevanih dejstev in okoliščin ter glede dokumentov, ki jih Komisija navaja v podporo svoji trditvi o obstoju kršitve Pogodbe.
Člen 27(1) Uredbe št. 1/2003 je odraz tega načela, saj določa, da se strankam pošlje obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, v katerem morajo biti jasno opredeljeni vsi bistveni elementi, na katere se Komisija opira v tej fazi postopka, zato da se lahko zainteresirane stranke dejansko seznanijo z ravnanji, ki jim jih Komisija očita, in si učinkovito zagotovijo obrambo, preden Komisija sprejme končno odločbo. Ta zahteva je izpolnjena, če ta odločba zadevnim osebam ne očita kršitev, ki so drugačne od tistih iz obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, in navaja samo dejstva, glede katerih so se imele zadevne osebe možnost izreči.
Vendar so lahko ti elementi povzeti na kratko in ni nujno, da je končna odločba kopija obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, saj je to obvestilo pripravljalni dokument, v katerem sta presoja dejstev in pravna presoja le začasni. Prav tako se sprejmejo dopolnila k obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, izvedena ob upoštevanju odgovora na tožbo strank, katerih utemeljitve dokazujejo, da so dejansko lahko uresničevale pravico do obrambe. Komisija lahko glede na upravni postopek tudi ponovno pregleda ali doda argumente o dejstvih ali pravne argumente v podporo očitkom, ki jih je ugotovila.
V zvezi z odgovornostjo matične družbe za kršitev, ki so jo storile hčerinske družbe v njeni stoodstotni lasti, poleg tega velja, da Komisiji v fazi obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah razen dokazov o lastništvu kapitala matične družbe v njenih hčerinskih družbah ni treba predložiti drugih elementov.
(Glej točke od 115 do 117 in 123.)
3. Zgornja meja 10 % prometa iz člena 23(2) Uredbe št. 1/2003 mora biti izračunana na podlagi skupnega prometa vseh družb, ki sestavljajo gospodarski subjekt, ki deluje kot podjetje v smislu člena 81 ES, saj je lahko le skupni promet družb, ki tvorijo podjetje, pokazatelj velikosti in gospodarske moči zadevnega podjetja.
(Glej točki 129 in 130.)
4. Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) ESPJ so instrument, namenjen temu, da se ob upoštevanju hierarhično višjih pravnih aktov natančno določijo merila, ki jih Komisija pri izvajanju diskrecijske pravice, ki jo ima na podlagi člena 23(2) Uredbe št. 1/2003, namerava uporabiti pri določanju glob. Smernice niso pravna podlaga odločbe o naložitvi glob, ker ta temelji na Uredbi št. 1/2003, vendar kljub temu na splošno in abstraktno določajo metodologijo, ki si jo je Komisija določila za potrebe določitve glob, naloženih s to odločbo, in zato podjetjem zagotavljajo pravno varnost.
Čeprav teh smernic ni mogoče opredeliti za pravna pravila, ki bi jih uprava vsekakor morala spoštovati, so pravila ravnanja, ki kažejo na prakso, ki ji je treba slediti in od katere uprava v konkretnem primeru ne more odstopiti, ne da bi to utemeljila.
Prostovoljno omejevanje diskrecijske pravice Komisije, ki je posledica sprejetja navedenih smernic, ni nezdružljivo z ohranitvijo njene široke diskrecijske pravice. Dejstvo, da je Komisija v smernicah natančno opredelila svoj pristop pri presoji teže kršitve, namreč ne nasprotuje temu, da jo preuči celovito glede na vse upoštevne okoliščine, vključno z dejavniki, ki v smernicah niso izrecno navedeni.
(Glej točke od 141 do 143.)
5. Iz Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) ESPJ, izhaja, da je horizontalne omejevalne sporazume, katerih namen je zlasti določanje cen, mogoče opredeliti kot „zelo resne“ kršitve že na podlagi njihove narave, ne da bi bilo treba Komisiji dokazati dejanski vpliv kršitve na trg, in to kljub omejenemu obsegu zadevnega geografskega trga. To ugotovitev potrjuje dejstvo, da čeprav so v opisu resnih kršitev izrecno navedeni vpliv na trg in učinki na obsežna območja skupnega trga, pa v opisu zelo resnih kršitev ni niti nikakršnih zahtev glede dejanskega vpliva na trg niti glede učinkov na natančno določeno geografsko območje.
Za presojo teže kršitve je odločilno vprašanje, ali so udeleženci kartela storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi njihovi nameni imeli dejanske učinke. Na nadaljnje dogajanje v zvezi z dejansko uresničenimi tržnimi cenami so lahko vplivali drugi dejavniki, nad katerimi udeleženci kartela niso imeli nadzora, zato udeleženci kartela zunanjih dejavnikov, ki so ovirali njihova prizadevanja, ne morejo navajati sebi v prid in jih razlagati kot dejavnike, ki upravičujejo znižanje globe.
Od Komisije ni mogoče zahtevati, da sistematično dokazuje, da so sporazumi zadevnim podjetjem dejansko omogočili doseči višje transakcijske cene ali kot v tem primeru, ko gre za nakupne kartele, nižje transakcijske cene, kot bi jih, če omejevalnega sporazuma ne bi bilo. Nesorazmerno bi bilo, če bi se zahteval tak dokaz, za katerega bi se porabilo veliko sredstev, saj bi bili potrebni hipotetični izračuni, ki bi temeljili na ekonomskih modelih, katerih natančnost lahko sodišče le težko preveri in katerih zanesljivost nikakor ni dokazana.
Velikost geografskega trga ni samostojno merilo v tem smislu, da bi se lahko kot „zelo resne“ opredelile samo kršitve, ki se nanašajo na večino držav članic. Ne iz Pogodbe, ne iz Uredbe št. 1/2003, ne iz navedenih smernic, ne iz sodne prakse namreč ni mogoče sklepati, da se lahko kot take opredelijo samo geografsko zelo obsežne omejitve konkurence. Poleg tega je sporazume, katerih namen je zlasti določanje nakupnih cen in razdelitev kupljenih količin, že na podlagi njihove narave mogoče opredeliti kot zelo resne, ne da bi bilo treba opredeliti njihov poseben geografski obseg. Iz tega sledi, da velikost zadevnega geografskega trga, tudi če je omejena, ne nasprotuje temu, da se kršitev opredeli kot „zelo resna“.
(Glej točke 148, 149, 168, 169 in 172.)
6. Pri določanju glob zaradi kršitve konkurenčnega prava je obveznost obrazložitve izpolnjena, ko Komisija v odločbi navede elemente presoje, na podlagi katerih je lahko določila težo in trajanje kršitve.
Pri analizah kršitev člena 81 ES člena 253 ES ni mogoče razlagati tako, da mora Komisija v odločbah pojasniti razloge, iz katerih glede izračuna globe ni sprejela drugačnega pristopa, kot ga je dejansko uporabila v končni odločbi.
(Glej točki 175 in 177.)
7. Če Komisija v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah izrecno navede, da bo preučila, ali je treba zadevnim družbam naložiti globe, ter če navede glavne dejanske in pravne elemente, ki lahko pripeljejo do naložitve globe, kot so teža in trajanje domnevne kršitve ter dejstvo, da je bila ta storjena naklepno ali iz malomarnosti, izpolnjuje obveznost upoštevanja pravice družb do zaslišanja. Tako jim daje potrebna izhodišča, da se ne branijo le zoper ugotovitev kršitve, ampak tudi zoper naložitev globe.
Nasprotno pa Komisija ni dolžna natančno opredeliti, kako naj bi vsakega od teh elementov uporabila pri določanju globe, če navede dejanske in pravne elemente, na katerih naj bi temeljil njen izračun glob. Poleg tega lahko Komisija glede na upravni postopek v odločbi tudi ponovno pregleda ali doda dejstva ali pravna dejstva v podporo očitkom, ki jih je ugotovila.
Torej se pravica zadevnih podjetij do obrambe glede določitve globe pred Komisijo zagotavlja z možnostjo, da ta podjetja podajo pripombe glede trajanja, teže in protikonkurenčnosti očitanih dejanj.
(Glej točke od 180 do 182.)
8. V postopkih, ki jih sproži Komisija, zato da se kaznujejo kršitve pravil o konkurenci, uporaba tega načela pomeni, da globe ne smejo biti čezmerne glede na zastavljene cilje, to je glede na spoštovanje teh pravil, in da mora biti znesek globe, ki je naložena podjetju zaradi kršitve predpisov s področja konkurence, v sorazmerju s kršitvijo, ki se presodi celostno, zlasti ob upoštevanju njene teže. Načelo sorazmernosti zlasti pomeni, da mora Komisija določiti globo sorazmerno z dejavniki, ki se upoštevajo pri določitvi teže kršitve, in da mora te dejavnike upoštevati skladno in objektivno upravičeno.
Niti Uredba št. 1/2003 niti Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) ESPJ ne določajo, da je treba znesek globe določiti neposredno glede na velikost zadevnega trga, saj to ni obvezen element, ampak samo eden od upoštevnih elementov za presojo teže kršitve. Te določbe same po sebi torej Komisiji ne nalagajo, naj upošteva omejeno velikost trga proizvodov.
Veljavno pravo ne vsebuje splošno veljavnega načela, da mora biti sankcija sorazmerna s prometom, ki ga podjetje ustvari na zadevnem trgu. Pri določitvi globe je dopustno enako upoštevati tako skupni promet podjetja, ki je sicer približen in nepopoln kazalec njegove velikosti in njegove gospodarske moči, kot del tega prometa, ki je bil ustvarjen z blagom, ki je predmet kršitve, in ki torej lahko kaže na obseg kršitve. Niti enemu niti drugemu prometu se glede na druge elemente presoje ne sme pripisati nesorazmeren pomen in zato določitev ustrezne globe ne more biti zgolj rezultat izračuna na podlagi skupnega prometa. To zlasti velja, kadar zadevno blago predstavlja le majhen delež tega prometa. Poleg tega, če končni znesek globe ne preseže 10 % celotnega prometa zadevnega podjetja v zadnjem letu kršitve, globe ni mogoče šteti za nesorazmerno samo zato, ker presega promet, ustvarjen na upoštevnem trgu.
(Glej točke 189, 190, 196, 197 in 199.)
9. Pri izračunu globe za kršitev pravil konkurence se, ker se odvračalni namen nanaša na vedenje podjetij znotraj Unije, za ugotovitev odvračalnega množitelja upošteva veliko elementov, in ne samo posebni položaj zadevnega podjetja.
Komisija v skladu z ustaljeno sodno prakso pri določanju globe ni dolžna upoštevati slabega finančnega položaja podjetja, saj bi se s priznanjem take obveznosti zagotavljala neupravičena konkurenčna prednost podjetjem, ki so najmanj prilagojena tržnim pogojem. Zato družba ne more nasprotovati uporabi množitelja za odvračalni učinek in tega utemeljevati z okoliščino, da je v obdobju izvajanja kartela ustvarila izgubo, zaradi katere od začetka upravnega postopka ni več dejavna na trgu, na katerega se nanaša kartel.
Poleg tega to, da ukrep, ki ga sprejme neka institucija, povzroči stečaj ali likvidacijo podjetja, v pravu Unije samo po sebi ni prepovedano. Čeprav lahko likvidacija podjetja v obstoječi pravni obliki škodi finančnim interesom lastnikov, delničarjev ali imetnikov deležev, pa to ne pomeni, da vrednost izgubijo tudi osebni, opredmeteni in neopredmeteni elementi, ki sestavljajo podjetje.
(Glej točke od 221 do 224.)
10. Olajševalna okoliščina iz točke 3, druga alinea, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) ESPJ, ki se nanaša na dejansko neizvajanje sporazumov o kršitvah, temelji na ravnanju vsakega od podjetij. Zato pri presoji te olajševalne okoliščine ni treba upoštevati učinkov celotne kršitve, ki jih je treba upoštevati pri presoji dejanskega vpliva kršitve na trg zaradi ocene njene teže (točka 1 A, prvi odstavek, smernic), ampak posamezno ravnanje vsakega podjetja, da bi se preizkusila teža sodelovanja vsakega podjetja pri kršitvi.
Vsekakor morajo kršitelji, da bi bili upravičeni do obravnave na podlagi točke 3, druga alinea, teh smernic, dokazati, da so ravnali konkurenčno, ali vsaj to, da so jasno in bistveno kršili obveznosti za izvajanje kartela, in sicer tako, da so ovirali njegovo izvajanje in da niso dajali vtisa, da so pristopili k sporazumu in s tem spodbudili druga podjetja k izvajanju zadevnega kartela.
(Glej točki 273 in 275.)
11. V skladu s točko 3, tretja alinea, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) ESPJ se osnovni znesek globe, ki ga določi Komisija, lahko zmanjša, če obtožena družba prekine kršitev, takoj ko poseže Komisija.
Vendar zmanjšanje globe zaradi prenehanja kršitve, takoj ko poseže Komisija, ni samodejno, ampak je odvisno od presoje okoliščin obravnavanega primera, ki jo Komisija opravi v okviru svoje diskrecijske pravice. Okoliščine posameznega primera lahko Komisijo vodijo do tega, da podjetju, ki je udeleženo pri nedovoljenem sporazumu, ne odobri takega znižanja osnovnega zneska globe.
Upoštevanje olajševalnih okoliščin v položajih, v katerih je družba udeležena pri očitno nezakonitem sporazumu, za katerega je vedela ali bi morala vedeti, da je kršitev, bi družbe lahko spodbudilo, da nadaljujejo tajni sporazum, kolikor dolgo je mogoče, v upanju, da njihovo ravnanje ne bo nikoli odkrito, in ob zavedanju, da bo – če bo odkrito – globa lahko znižana, če bo kršitev po tem prenehala. Tako upoštevanje olajševalne okoliščine bi naloženi globi odvzela vsak odvračalni učinek in bi škodovala polnemu učinku člena 81(1) ES.
Poleg tega je Splošno sodišče že izrecno odločilo, da prenehanja namerno storjene kršitve ni mogoče šteti za olajševalno okoliščino, če je prenehanje povzročil poseg Komisije.
(Glej točke od 282 do 284.)
12. Za pravico do sklicevanja na načelo varstva legitimnih pričakovanj morajo biti izpolnjeni trije pogoji. Prvič, upravni organ mora upravičencu dati natančna, brezpogojna in skladna zagotovila, ki izhajajo iz pooblaščenih in zanesljivih virov. Drugič, ta zagotovila morajo biti taka, da subjektu, na katerega so naslovljena, vzbudijo legitimna pričakovanja. Tretjič, dana zagotovila morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi.
Na področju konkurence samo to, da je Komisija v predhodni upravni praksi menila, da so neki dejavniki olajševalne okoliščine za določanje globe, ne pomeni, da mora tako presoditi tudi v poznejši odločbi. Zato se družba ne more opreti na dejstvo, da se je ta olajševalna okoliščina upoštevala v drugih primerih kršitev, da bi v zvezi s tem uveljavljala svoja legitimna pričakovanja.
(Glej točki 289 in 291.)
13. Uredba št. 26 o uporabi nekaterih pravil konkurence v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi, zlasti njen člen 2, uvaja odstopanje od uporabe člena 81(1) ES za sporazume, sklepe in ravnanja, ki se nanašajo na proizvodnjo ali trgovino s proizvodi, naštetimi v Prilogi I k Pogodbi ES, med katerimi je surovi tobak, ki so sestavni del nacionalne tržne ureditve ali so potrebni za doseganje ciljev, navedenih v členu 33 ES.
Glede odstopanja od pravila splošne uporabe člena 81(1) ES je treba člen 2 Uredbe št. 26 razlagati ozko. Poleg tega se člen 2(1), prvi stavek, Uredbe št. 26, ki določa navedeno izjemo, uporablja samo, če zadevni sporazum daje prednost doseganju vseh ciljev iz člena 33 ES. Poleg tega, kot je razvidno iz besedila člena 2(1), prvi stavek, Uredbe št. 26, mora biti zadevni sporazum „potreben“ za doseganje navedenih ciljev.
Kadar ni bilo priglasitve in uradnega postopka, podjetje, ki je sodelovalo pri očitni in zelo resni kršitvi člena 81 ES v sektorju tobaka, v zvezi s tem ne more trditi, da je bilo v negotovosti glede možnosti, da njihovi sporazumi spadajo na področje uporabe odstopanja, določenega z Uredbo št. 26. Poleg tega je v sistemu, kot je ta, ki ga določa Uredba št. 26, izključeno, da bi namesto Komisije o najprimernejših sredstvih za doseganje ciljev iz člena 33 ES odločali zasebni subjekti in tako izvajali nezakonite pobude, ki bi jih upravičevala okoliščina, da sledijo tem ciljem. Ohranjanje učinkovite konkurence na trgih kmetijskih proizvodov je del ciljev skupne kmetijske politike in skupne ureditve zadevnih trgov. Zato tako podjetje ne more trditi, da se je z očitno protikonkurenčnimi sporazumi, pri katerih je sodelovalo, sledilo ciljem iz člena 33(1) ES.
(Glej točke od 298 do 300, 303 in 305.)
14. V skladu s točko 3, šesta alinea, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) ESPJ se osnovni znesek globe lahko zmanjša zaradi učinkovitega sodelovanja podjetja v postopku zunaj področja uporabe Obvestila Komisije o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov. Ta posebna olajševalna okoliščina velja samo za kršitve, za katere Obvestilo o ugodni obravnavi ne velja.
Uporaba točke 3, šesta alinea, teh smernic ne more povzročiti, da se Obvestilu o ugodni obravnavi odvzame polni učinek. Ugotoviti je namreč treba, da to obvestilo določa okvir za nagrajevanje sodelovanja podjetij, ki so ali so bila vključena v skrivne kartele z vplivom na trgovino Unije, pri preiskavah Komisije. Iz besedila in sistematike navedenega obvestila je torej razvidno, da je podjetjem znižanje globe načeloma mogoče odobriti, le če izpolnjujejo stroge pogoje, določene v tem obvestilu.
Zato lahko Komisija, da ohrani polni učinek Obvestila o ugodni obravnavi, podjetju odobri znižanje globe na podlagi točke 3, šesta alinea, navedenih smernic le v izjemnih položajih. Tako je zlasti takrat, kadar je sodelovanje podjetja – pri čemer to presega njegovo zakonsko obveznost glede sodelovanja, ne daje pa mu pravice do znižanja globe na podlagi Obvestila o ugodni obravnavi – za Komisijo objektivno koristno.
(Glej točke od 327 do 330.)
15. V Smernicah o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) ESPJ ni izrecno predvidena nobena olajševalna okoliščina, ki se nanaša na neobstoj precedensov v zvezi s trgom, na katerega se kršitev nanaša. Kljub temu je v zadnji alinei točke 3 smernic predvideno, da Komisija poleg okoliščin, navedenih v prejšnjih alineah, lahko upošteva še druge okoliščine, da bi znižala osnovni znesek globe. V zvezi s tem ima Komisija diskrecijsko pravico glede uporabe olajševalnih okoliščin. Zlasti ji ni treba naložiti nižjih glob, kadar prvič posega v neki sektor.
(Glej točki 342 in 343.)
16. Slabega finančnega stanja v zadevnem sektorju Komisiji pri nalaganju globe zaradi kršitve pravil konkurence ni treba šteti za olajševalno okoliščino. Karteli namreč na splošno nastanejo takrat, ko je sektor v težavah. Če bi morala Komisija upoštevati take težave, bi se morala globa zmanjšati v skoraj vseh kartelnih primerih.
Čeprav je res, da so se v upravni praksi Komisije strukturne krize včasih štele za olajševalne okoliščine, pa Komisija zato, ker je v prejšnjih zadevah ekonomsko stanje v sektorju upoštevala kot olajševalno okoliščino, ni dolžna nadaljevati te prakse.
(Glej točki 352 in 353.)
17. Zaradi zagotovitve pravne varnosti in učinkovitega izvajanja sodne oblasti je za dopustnost tožbe potrebno, da so bistveni dejanski in pravni elementi, na katerih tožba temelji, vsaj na kratko, vendar koherentno in razumljivo navedeni v besedilu same tožbe. Čeprav je v zvezi s tem mogoče vsebino tožbe glede posameznih vprašanj podpreti in dopolniti z napotili na izvlečke priloženih dokumentov, pa splošna napotitev na druga pisanja, vključno s prilogami k tožbi, ne more nadoknaditi pomanjkanja bistvenih elementov pravne argumentacije, ki jih mora v skladu z določbami, navedenimi zgoraj, vsebovati tožba. Poleg tega Splošno sodišče ni dolžno v prilogah iskati ter prepoznavati tožbene razloge in trditve, ki bi jih lahko štelo za podlago za tožbo, ker imajo priloge le dokazno in pomožno funkcijo.
Če bi se tako dopustili tožbeni razlogi, ki v tožbi niso zadostno razloženi, ampak napotujejo na morebitne tožbene razloge tretjih strani v drugi zadevi, na katero bi se implicitno napotilo v tožbi, bi se dovolilo obidenje obveznih zahtev iz člena 44(1)(c) Poslovnika Splošnega sodišča.
Vsekakor mora Splošno sodišče predlog iz tožbe, ki mu je predložena, zavreči kot nedopusten, če bistvene dejanske in pravne okoliščine, na katerih ta predlog temelji, niso koherentno in razumljivo navedene v besedilu te tožbe in če neobstoja teh okoliščin v vlogi ni mogoče popraviti z njihovo predstavitvijo na obravnavi.
(Glej točke 366, 371 in 372.)
18. V skladu s to logiko je pričakovani učinek Obvestila Komisije o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov, da se v kartelih ustvari ozračje negotovosti in spodbudi njihovo razkritje Komisiji. Ta negotovost jasno izhaja iz dejstva, da udeleženci kartela vedo, da bo lahko imuniteto pred globami dobil le eden od njih, in sicer z razkritjem drugih udeležencev kršitve, ti pa bodo tako izpostavljeni tveganju, da se jim bodo naložile globe. V tem sistemu in v skladu s to logiko se podjetjem, ki najhitreje zagotovijo sodelovanje, lahko odobri večje znižanje glob, ki bi jim bile sicer naložene, kot podjetjem, ki niso tako hitro zagotovila sodelovanja. Časovno zaporedje in to, kako hitro so člani kartela začeli sodelovati, sta torej temeljna elementa sistema, ki je vzpostavljen z Obvestilom o ugodni obravnavi.
Razlaga cilja določbe Obvestila o ugodni obravnavi mora biti skladna z logiko tega obvestila. S tega vidika je treba točko 23, zadnji odstavek, tega obvestila razlagati tako, da je njen namen nagraditi eno podjetje, tudi če to ni prvo podjetje, ki je zaprosilo za imuniteto v zvezi z zadevnim kartelom, kadar je Komisiji prvo zagotovilo dokaze, ki se nanašajo na dejstva, za katera Komisija ni vedela, in ki se neposredno nanašajo na težo ali trajanje kartela. Drugače povedano, če se dokazi, ki jih zagotovi podjetje, nanašajo na dejstva, ki Komisiji omogočijo, da spremeni svojo trenutno presojo teže ali trajanja kartela, se podjetje, ki zagotovi te dokaze, nagradi z imuniteto v zvezi s presojo dejstev, ki so bila s tem dokazana.
Tako se točka 23, zadnji odstavek, Obvestila o ugodni obravnavi ne nanaša na primere, ko je podjetje preprosto predložilo nove ali popolnejše dokaze o dejstvih, za katera je Komisija že vedela. Ta odstavek se prav tako ne uporablja, kadar podjetje predloži nova dejstva, ki pa ne morejo spremeniti presoje Komisije v zvezi s težo ali trajanjem kartela. Nasprotno, ta določba se uporablja izključno v primerih, v katerih sta izpolnjena dva pogoja: prvič, zadevno podjetje je prvo dokazalo dejstva, za katera Komisija prej ni vedela, in drugič, ta dejstva, ki se neposredno nanašajo na težo ali trajanje domnevnega kartela, omogočajo Komisiji, da pride do novih ugotovitev o kršitvi.
(Glej točke od 379 do 382.)
19. Podjetje, ki je bilo udeleženo pri taki kršitvi s svojimi ravnanji, ki jih zajema pojem sporazuma ali usklajenega ravnanja s protikonkurenčnim ciljem v smislu člena 81(1) ES in ki prispevajo k uresničitvi kršitve v celoti, je odgovorno tudi za ravnanja drugih podjetij v okviru iste kršitve v vsem obdobju svoje udeležbe pri navedeni kršitvi.
Prav tako podjetje lahko odgovarja za celotni kartel, tudi če je ugotovljeno, da je neposredno sodelovalo le pri enem ali pri nekaterih konstitutivnih elementih tega kartela, če je vedelo ali bi nujno moralo vedeti, prvič, da se je dogovor, pri katerem so podjetja sodelovala, nanašal na celovit načrt, in drugič, da ima celoviti načrt vse konstitutivne elemente omejevalnega sporazuma.
(Glej točki 394 in 395.)