11.3.2006

Uradni list Evropske unije

C 60/48

Tožba, vložena 19. januarja 2006 — Romana Tabacchi proti Komisiji

(Zadeva T-11/06)

(2006/C 60/90)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Romana Tabacchi Spa (Rim, Italija) (Zastopnika: Mario Siragusa in G. Cesare Rizza, avvocati)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	bistveno zmanjšanje globe, naložene Romana Tabacchi.

—	naložitev Komisiji plačila stroškov tožeče stranke v tem postopku.

—	naložitev sprejetja vseh ostalih ukrepov, in tudi pripravljalnih dejanj, za katere Sodišče prve stopnje meni, da so potrebni.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Predmet te tožbe je delna razglasitev ničnosti Odločbe Komisije z dne 20. oktobra 2005, ki se nanaša na postopek po členu 81 ES (zadeva COMP/C — 38.281/B.2 — surov tobak — Italija), in se omejuje na del, ki zadeva določitev globe, naložene tožeči stranki, in ustrezno zmanjšanje zneska te globe.

V tej odločbi je tožena stranka ugotovila, da je šest podjetij, ki v Italiji opravljajo dejavnosti v sektorju predelave surovega tobaka s sporazumi ali usklajenimi ravnanji, s katerimi so koordinirali svoje posamezne nakupne strategije in z organizacijo rednih izmenjav podatkov in vzajemnih posvetovanj od leta 1995 do začetka leta 2002, kršilo člen 81(1) Pogodbe ES. Predelovalna podjetja so se predvsem dogovorila o najvišji in povprečni dobavni ceni vrst surovega tobaka „Burley“, kot tudi o nabavnih količinah. Kartel se je v letu 1995 razširil na usklajevanje ponudb na javnih dražbah AIMA-Azienda di Stato per gli interventi nel mercato agricolo in v letu 1998 na ATI-Azienda Tabacchi Italiani S.p.A.

Komisija je poleg tega ugotovila, da sta Associazione Professionale Trasformatori Tabacchi Italiani (APTI) in Unione Italiana Tabacco (UNITAB) v obdobju od februarja 1999 do novembra 2001 sprejemali odločitve v zvezi z individualnimi pogajalskimi izhodišči o cenah za posamezne stopnje kakovosti vsake vrste tobaka, ob upoštevanju sklenjenih sporazumov znotraj panoge.

V podporo svojim predlogom tožeča stranka trdi,

—	da je podana kršitev načel enakega obravnavanja in sorazmernosti, in sicer ker Komisija pri določitvi osnove za globo ni upoštevala, da kartel ni imel nobenih ali le majhne konkretne učinke na trgu;

—

da je obrazložitev nelogična; in da je, glede na to, da osnovni znesek globe ni prilagojen specifični teži ciljnega podjetja, podana kršitev načela enakega obravnavanja. Na tej točki zatrjuje predvsem, da bi morala biti uporaba tržnega deleža celotnega zadnjega leta kršitve zmanjšana in prilagojena v vseh primerih, v katerih je bila udeležba podjetja pri ugotovljenem omejevalnem ravnanju predmet prekinitev;

—	da je določitev trajanja udeležbe tožeče stranke v kartelu dve leti in osem mesecev rezultat očitne napake v presoji;

—	da Komisija ni upoštevala dveh olajševalnih okoliščin: zgolj pasivne vloge, ki jo je tožeča stranka imela v kartelu, kot tudi pogostih sprememb ciljev sporazumov;

—	da je treba sporno globo, ki znaša skoraj dvakratnik družbenega premoženja tožeče stranke, opredeliti kot nepravično in nesorazmerno.