Zadeva C-425/06

Ministero dell’Economia e delle Finanze, nekdanje Ministero delle Finanze

proti

Part Service Srl, družba v likvidaciji,

nekdanja Italservice Srl

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Corte suprema di cassazione)

„Šesta direktiva o DDV — Člena 11A(1)(a) in 13B(a) in (d) — Zakup — Umetna delitev storitve na več elementov — Učinki — Znižanje davčne osnove — Oprostitve — Zloraba — Pogoji“

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 21. februarja 2008   I - 900

Povzetek sodbe

1. Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Prometni davki – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Šesta direktiva – Transakcije, ki pomenijo zlorabo

   (Direktiva Sveta 77/388)

2. Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Prometni davki – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Šesta direktiva – Transakcije, ki pomenijo zlorabo

   (Direktiva Sveta 77/388, člena 11(A)(1) in 13(B)(a) in (d))

1.  Šesto direktivo Sveta 77/388/EGS o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih je treba razlagati tako, da gre za zlorabo, kadar je davčna ugodnost bistveni cilj zadevne transakcije ali zadevnih transakcij.

   (Glej točko 45 in točko 1 izreka.)

2.  Nacionalno sodišče mora ugotoviti, ali se za namene uporabe davka na dodano vrednost lizinške transakcije, za katere so značilni spodaj našteti elementi, lahko štejejo za zlorabo glede na Šesto direktivo 77/388 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih:

   —	družbi, ki sta sodelovali pri lizingu, sta del iste skupine;

   —	storitev lizinške družbe je predmet razdelitve, financiranje pa je preneseno na drugo družbo, da bi bilo razdeljeno na storitve kreditiranja, zavarovanja in posredovanja;

   —	storitev lizinške družbe je tako omejena na storitev dajanja vozila v najem;

   —	obroki, ki jih plača lizingojemalec, skupaj znašajo le malo več kot nakupna cena stvari;

   —	ta storitev, obravnavana posamezno, zato ni gospodarsko donosna, tako da gospodarska učinkovitost podjetja ne more biti zagotovljena le s pogodbami, sklenjenimi z lizingojemalci;

   —	lizinška družba prejme plačilo za lizing le zaradi skupne vsote obrokov, ki jih plača lizingojemalec, in zneskov, ki jih plača druga družba iste skupine.

   Nacionalno sodišče mora prav tako presoditi, ali dejstva, ki so mu predložena, določajo obstoj enotne transakcije, ne glede na njeno opredelitev v pogodbi. V tem okviru bo lahko razširilo svojo analizo z iskanjem pokazateljev o obstoju zlorabe. Zato mora najprej preveriti, ali je rezultat davčna ugodnost, katere podelitev naj bi nasprotovala enemu ali več ciljem Šeste direktive, in nato, ali je ta ugodnost bistveni cilj izbrane pogodbene rešitve.

   Navedeno sodišče lahko glede prvega merila upošteva, da je pričakovan rezultat pridobitev davčne ugodnosti, povezane z oprostitvijo storitev, prenesenih na družbo, ki je sopogodbenica lizinške družbe, na podlagi člena 13B(a) in (d) Šeste direktive. Tak rezultat se zdi v nasprotju s ciljem člena 11A(1) Šeste direktive, in sicer da je obdavčeno vse, kar pomeni plačilo, ki je bilo ali bo prejeto od naročnika. Ker namreč dajanje vozil v najem v skladu s pogodbami o lizingu pomeni opravljanje storitev v smislu členov 6 in 9 Šeste direktive, se za tako transakcijo navadno plača davek na dodano vrednost, katerega davčno osnovo je treba določiti v skladu s členom 11A(1).

   Nacionalno sodišče lahko glede drugega merila pri presoji, ki jo mora izvesti, upošteva popolnoma umetni značaj teh transakcij in tudi pravne, gospodarske in/ali osebne povezave med zadevnimi gospodarskimi subjekti, ker je na podlagi teh elementov mogoče dokazati, da je pridobitev davčne ugodnosti bistveni zasledovani cilj, kljub morebitnemu obstoju drugih gospodarskih ciljev, ki se nanašajo na primer na trženje, organizacijo in garancijo.

   (Glej točke 54, 55, od 57 do 63 in točko 2 izreka.)