1. Mednarodni sporazumi – Pridružitveni sporazum EGS-Turčija – Pridružitveni svet, ustanovljen s Pridružitvenim sporazumom EGS-Turčija – Sklep št. 1/80 – Združitev družine
(Dodatni protokol k Pridružitvenemu sporazumu EGS-Turčija, člen 59; Sklep Pridružitvenega sveta št. 1/80 EGS-Turčija, člena 7, prvi pododstavek, in 14(1)).
2. Mednarodni sporazumi – Pridružitveni sporazum EGS-Turčija – Pridružitveni svet, ustanovljen s Pridružitvenim sporazumom EGS-Turčija – Sklep št. 1/80 – Omejitev pravic zaradi javnega reda, javne varnosti in javnega zdravja
(Sklep Pridružitvenega sveta št. 1/80 EGS-Turčija, člen 14(1)).
1. Turški državljan, ki mu je bilo dovoljeno vstopiti na ozemlje države članice zaradi združitve družine, ko je bil otrok, in ki je pridobil pravico do prostega dostopa do katerekoli zaposlitve po svoji izbiri na podlagi člena 7, prvi odstavek, druga alinea, Sklepa Pridružitvenega sveta št. 1/80 EGS-Turčija, izgubi pravico do prebivanja v državi članici gostiteljici, ki je povezana z omenjeno pravico do prostega dostopa, le v dveh primerih, in sicer:
– če prisotnost omenjenega migranta na ozemlju države članice gostiteljice zaradi njegovega osebnega vedenja pomeni dejansko in resno nevarnost za javni red, javno varnost ali javno zdravje na podlagi člena 14(1) tega sklepa, ali
– če zapusti ozemlje države gostiteljice za daljše obdobje in brez upravičenih razlogov,
čeprav je starejši od 21 let in ga starši ne vzdržujejo več, ampak živi neodvisno v zadevni državi članici, in čeprav več let ni bil na trgu dela zaradi prestajanja naložene nepogojne zaporne kazni v tem obdobju.
Ta razlaga je združljiva z zahtevami člena 59 Dodatnega protokola k Pridružitvenemu sporazumu, v skladu s katerim Turčija ni deležna obravnave, ki je bolj ugodna od tiste, ki jo države članice zagotavljajo druga drugi.
(Glej točko 21 in točko 1 izreka.)
2. Člen 14 Sklepa Pridružitvenega sveta št. 1/80 EGS-Turčija, ki dovoljuje omejitve pravic, podeljenih s tem sklepom, ki so utemeljene z javnim redom, javno varnostjo in javnim zdravjem, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da se izžene turškega državljana, ki je bil večkrat kazensko obsojen, če njegovo ravnanje dejansko in dovolj resno ogroža osnovne interese družbe. Nacionalno sodišče pa je pristojno, da preuči, ali to je tako.
(Glej točko 39 in točko 2 izreka.)