SODBA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 18. decembra 2007

Zadeva C-135/06 P

Roderich Weißenfels

proti

Evropskemu parlamentu

„Pritožba – Osebni prejemki – Otroški dodatek – Odbitek zneska podobne dajatve, prejete iz drugih virov – Pristojnost za odločanje v sporu polne jurisdikcije – Spori premoženjske narave“

Predmet: Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 25. januarja 2006 v zadevi Weißenfels proti Parlementu (T‑33/04, še neobjavljena v ZOdl.) in razveljavitev te sodbe.

Odločitev: Sodbe Sodišča prve stopnje se razveljavi.

Povzetek

1.        Uradniki – Tožba – Pritožba, vložena zoper potrdilno odločbo – Dopustnost izpodbijanja potrjene odločbe, če ni zastaranja

(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91)

2.        Uradniki – Tožba – Neomejena pristojnost – Premoženjski spori v smislu člena 91(1) Kadrovskih predpisov – Pojem

(Kadrovski predpisi, člen 91(1))

3.        Uradniki – Osebni prejemki – Družinski dodatki – Dvojni dodatek za vzdrževanega otroka

(Kadrovski predpisi, člen 67(2) in (3))

1.        Pritožba zoper potrdilno odločbo je nedopustna le, če je potrjena odločba postala dokončna v zvezi s stranko in zoper njo ni bila vložena tožba v predpisanem roku. V nasprotnem primeru ima stranka pravico izpodbijati bodisi potrjeno odločbo bodisi odločbo, ki prvo potrjuje, ali pa kar obe odločbi.

Poleg tega bi bilo v nasprotju z učinkovitostjo sodnega postopka, če bi morala tožeča stranka zoper odločbo, ki se nanaša na isto vprašanje kot prejšnja odločba, vložiti novo tožbo pri Sodišču prve stopnje. Predlog za razglasitev ničnosti te nove odločbe, vložene v fazi replike, je torej dopusten.

2.        „Spori finančne narave“ v smislu člena 91(1) Kadrovskih predpisov ne pomenijo le odškodninskih tožb, ki jih uslužbenci vlagajo zoper institucije, temveč tudi tiste spore, katerih cilj je, da institucija plača uslužbencu znesek, za katerega ta meni, da mu je dolgovan na podlagi Kadrovskih predpisov ali drugega akta, ki ureja delovna razmerja.

Iz tega sledi, da predlog uslužbenca, naj mu zadevna institucija izplača zneske, ki so mu bili po njegovem mnenju nepravilno odtegnjeni od njegovih plač, povečane za zakonite obresti, pomeni spor finančne narave v smislu člena 91(1) Kadrovskih predpisov.

Neomejena pristojnost, podeljena sodišču Skupnosti na podlagi člena 91(1) Kadrovskih predpisov, daje temu nalogo, da celovito reši spor, ki mu je bil predložen v odločanje, kar pomeni, da odloči o vseh pravicah in obveznostih uslužbenca, z izjemo tega, da vrne zadevni instituciji pod njegovim nadzorom izvršitev takega dela sodbe v natančno določenih okoliščinah, ki jih določi.

Zato je naloga sodišča Skupnosti, da instituciji po potrebi naloži plačilo zneska, do katerega ima pritožnik pravico na podlagi Kadrovskih predpisov ali drugega pravnega akta.

3.        Člen 67(2) Kadrovskih predpisov je treba razlagati tako, da so v smislu te določbe podobni samo dodatki, ki so primerljivi in katerih cilj je enak, kot je cilj družinskih dodatkov na podlagi Kadrovskih predpisov.

Na podlagi člena 67(3) Kadrovskih predpisov se otroški dodatek lahko podvoji, če je otrok duševno ali telesno prizadet, zaradi česar ima uradnik velike stroške. Iz tega sledi, da se lahko podoben dodatek odšteje le od dela otroškega dodatka, ki se je zaradi podvojitve dodal tistemu delu, do katerega je uslužbenec v vsakem primeru upravičen.

Luksemburška posebna podpora za invalidne osebe se v številnih točkah jasno razlikuje od dodatka na podlagi Kadrovskih predpisov.

Namen luksemburške podpore, ki se dodeli na podlagi samega prebivanja na luksemburškem ozemlju in ni povezana z zaposlitvijo, je z ustreznimi ukrepi soočati se z invalidnostjo, ki je natančno opredeljena v zakonu. Dodeli se osebam, katerih ena ali več fizičnih ali mentalnih funkcij je kljub ustreznemu zdravljenju, izobraževanju ali ponovnem učenju in ne glede na uporabo ustreznih pripomočkov tako zmanjšana, da zadevna oseba ne more živeti brez pomoči ali nege tretje osebe. Ta pomoč mora očitno omogočati soočanje s stroški, nastalimi zaradi zaposlitve tretje osebe z vsaj polovičnim delovnim časom, česar pa ne omogoča del dodatka na podlagi Kadrovskih predpisov, ki ustreza njegovi podvojitvi in katerega znesek se porabi med drugim že s stroški za nego, ponovno učenje, pripomočke, posebno izobraževanje ali prilagoditev nastanitve.

Iz tega sledi, da del otroškega dodatka, dodeljen na podlagi člena 67(3) Kadrovskih predpisov, in luksemburška podpora nimata niti enakega predmeta niti enakega cilja in zato nista podobna v smislu člena 67(2) Kadrovskih predpisov.