1. Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Prometni davki – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Oprostitve, določene s Šesto direktivo
(Direktiva Sveta 77/388/EGS, člen 15(5))
2. Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Prometni davki – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Oprostitve, določene s Šesto direktivo
(Direktiva Sveta 77/388/EGS, člen 15(5) in (13))
1. Člen 15(5) Šeste direktive 77/388 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, kot je bila spremenjena z Direktivo 92/111, ki določa oprostitev za zakup plovil za plovbo na odprtem morju, je treba razlagati tako, da se nanaša tako na celotni kot na delni zakup teh plovil. Zato ta določba nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki oprostitev davka na dodano vrednost določa le za celotni zakup teh plovil.
V okviru mednarodne trgovine se želi namreč s tako oprostitvijo davka na dodano vrednost za izvoz zunaj Skupnosti, podobne transakcije in mednarodne prevoze, ki jo določa člen 15 Šeste direktive, spoštovati načelo obdavčevanja blaga ali zadevnih storitev v kraju, kamor so namenjene. Vsak izvoz – kot tudi vsaka podobna transakcija – mora biti torej oproščen tega davka, da se zagotovi, da se zadevna transakcija obdavči v kraju, kjer se bo zadevno blago porabilo.
Nacionalna zakonodaja, ki omeji oprostitev davka na dodano vrednost le na celotni zakup, ugodnost te oprostitve pogojuje z velikostjo plovila, za katero se uporabi zakup, ker se enaka količina tovora lahko obdavči ali oprosti davka glede na to, ali ta pokriva celoto ali le del tovorne zmogljivosti tega plovila. Treba je torej ugotoviti, da taka okoliščina odvzame polni učinek oprostitve zakupa, določene v členu 15(5) Šeste direktive.
V teh okoliščinah, čeprav je res, da je treba besedilo glede oprostitev iz člena 15(5) Šeste direktive razlagati ozko, bi zelo ozka razlaga izraza zakup vodila k neupoštevanju tako besedila kot cilja te določbe.
(Glej točke 29, od 31 do 33 in točko 1 izreka.)
2. Zakupna pogodba v smislu člena 15(5) Šeste direktive 77/388 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, kot je bila spremenjena z Direktivo 92/111, se razlikuje od pogodbe o prevozu blaga zato, ker določa, da ladjar da na razpolago drugi osebi, zakupniku, celo ladjo ali njen del, medtem ko je v primeru pogodbe o prevozu blaga v smislu člena 15(13) Šeste direktive obveznost prevoznika do stranke le v tem, da opravi prevoz tega blaga. Nacionalno sodišče je tisto, ki mora upoštevati upoštevne okoliščine, v katerih je potekal zakup, da izlušči tiste značilnosti, iz katerih bi lahko presodili, ali je treba to transakcijo opredeliti kot zakup ali kot storitev prevoza blaga. To sodišče mora zlasti upoštevati besedilo pogodbe, ki je sklenjena med strankama, in tudi posebno naravo ter vsebino opravljene storitve, da bo lahko določilo, ali pogodba izpolnjuje pogoje zakupne pogodbe v smislu člena 15(5) Šeste direktive. Taka pravna preučitev zadevne pogodbe se poleg tega izkaže za potrebno za zagotavljanje pravilne in enostavne uporabe oprostitev, ki so določene s Šesto direktivo, in za preprečevanje vsakršnih utaj, izogibanj ali zlorab pri izvajanju te direktive.
(Glej točke od 37 do 40 in točko 2 izreka.)